Pri obnovi znamenitega stolpa v Toskani je noč in dan garalo deset restavratorjev, z aluminijasto nosilno konstrukcijo pa so pomagali tudi vrhunski alpinisti.
Poševni stolp v Pisi bičajo močni sunki vetra. Marco Berettini si potegne kapo globoko čez ušesa in se po poševnih tleh zvonika s težavo prebije do zavetja za enim od stebrov. Te dni se kljub neugodnim vremenskim razmeram loteva še zadnjih del velikega restavratorskega projekta, ki je trajal dolgih osem let. Strokovnjaki so s slovite turistične znamenitosti odstranjevali morsko sol, iztrebke golobov in različne zapiske, ki so jih po kamnitih blokih puščali za seboj turisti. Stolp stoji le kakšnih dvanajst kilometrov od sredozemske obale, tako da je pogosto na udaru neurij, ki prihajajo z morske strani, po drugi strani pa njegovi oboki restavratorjem niso dajali skorajda nikakršne zaščite pred vročim toskanskim soncem. »Človek si mora resnično želeti, da bi stolp rešil pred propadom, sicer se ne bi mogel nikoli pripraviti do tega, da vstane ob zori in nato ves dan preživi na poševnih tleh,« pravi 41-letni Berettini. »Razmere so bile resda izjemno težke, saj smo morali pogosto delati v hudem mrazu ali neznosni vročini. A to je delo, ki ga človek opravlja z ljubeznijo,« ponosno doda z nasmehom na obrazu.
Z laserji, dleti in posebnimi injekcijami je deset članov restavratorske skupine v osmih letih in treh mesecih očistilo 24.424 velikih kamnitih kock, iz katerih je zgrajen 56 metrov visoki stolp. Kot pravijo, so neredko delali globoko v noč.
»Kamniti bloki so bili v izjemno slabem stanju, in to predvsem zaradi onesnaženega zraka, svoje pa so prispevali še turisti in golobi,« je poudaril Anton Sutter, Švicar, ki je pred 25 leti v Pisi študiral restavratorstvo. Značilni rumenkasti kamniti bloki so iz kamnoloma San Giuliano, ki ga je mogoče z vrha stolpa videti kot rano, ki se zajeda v zelene toskanske griče. »Stebri so okrašeni s kapiteli, na katerih so upodobljene cvetlice, demonski obrazi in nenavadne živali. Zaradi soli, ki jo veter prinaša z morja, in deževnice, ki se je zadrževala v vdolbinah, so bile vse te figure močno poškodovane,« je povedal Sutter in pojasnil, da voda ponekod ni mogla sproti odtekati prav zaradi nagnjenosti stolpa. »Odstranili smo beton, ki so ga uporabili pri prejšnjih obnovitvenih delih, pa tudi golobje iztrebke, grafite in odtise rok turistov, ki se med vzpenjanjem proti vrhu oprijemajo stebrov.«
