Vina, ki jih postavimo na mizo, so vedno odvisna od priložnosti, družbe, hrane, ki jo bomo postregli, delno pa naj na izbor vpliva tudi letni čas. V zimskem času, ko okrog vogalov brijejo mrzli vetrovi, se priležejo močnejša, morda slajša ali rdeča vina.
Poleti, ko uživamo lahko hrano, s svežo zelenjavo in sadjem, je primeren čas za mlada, lažja, osvežujoča vina s poudarjenimi kislinami ali penine. Prav lahke, mlade penine so kot nalašč za poletje, osvežujoči mehurčki in pravilna temperatura postrežbe (6 do 8 stopinj Celzija) preženejo utrujenost in prijetno osvežijo. Lahka vina so po vonju in okusno osvežujoča, sadnih okusov in njihova alkoholna stopnja običajno ne presega 12 vol. % alkohola in so suha ali polsuha -kar pomeni, da imajo do največ 12 gramov nepovretega sladkorja na liter. Po klasičnih pravilih naj bi bila takšna vina idealen spremljevalec ribjih jedi. Bogata kislina lepo dopolnjuje ali pa celo nadomesti limono, ki jo radi uporabimo pri ocvrtih ribah in tako dosežemo okusno lahkotnost ribjega obeda. Ni zaman izrek Primorcev, da riba plava trikrat – v morju, v olju in v vinu. Slovenski vinarji – še posebej štajerski, lahko postrežejo s širokim izborom poletnih vin. Tipične sorte, s katerimi osvežimo poletni dan, so laški in renski rizling, zeleni sivanec, sauvignon, beli pinot.
