fbpx

Otok grozljivih otroških lutk

Potovanja

Snov za nočno moro?

Mehiški otok La Isla de la Munecas oziroma otok otroških lutk po špansko velja za pravo atrakcijo, bistvo njegove nenavadnosti pa nista zelena idila in otroški smeh, temveč na tisoče grdih, obglavljenih in razpadajočih otroških lutk, obešenih in privezanih na drevesa po vsem otoku. Snov za nočno moro?

CLODY::trv: “Ce bosta romala u Dominikansko in ne marata valov, potem ne smeta na S-Puerto Plata, ampak na jug, kjer so plaze velik lepse, prav tako voda in rastlinje!! Ce bi izbirala jest, bi izbrala Mehiko, ker bosta tam vec dozvela, vidla!! Dominikana je pa bolj za polezavanje!! (lepe plaze,romanticna idila)”

# Zbiralec lutk don Julian Santana

Strašljivo podoba otoka je, kar 50 let oblikoval goreči zbiralec lutk in puščavnik don Julian Santana, ki je svoje življenje v celoti posvetil svojemu noremu konjičku. Po legendi so se na otoku na jezeru Teshuilo nekoč igrale tri deklice, ko je ena izmed njih utonila. Od takrat je kraj veljal za zakletega, don Juilana pa je njena smrt tako pretresla, da je začel verjeti, da ga na otoku obiskuje dekličin duh. Kmalu za tem je po kanalu mimo otoka priplavala plastična lutka in Don Julian je začutil, da jo mora potegniti iz vode, jo obesiti na otoku in s tem deklico zaščititi pred zli duhovi. Njegovo početje je preraslo v pravo obsedenost, zaradi katere radovedne turiste na vsakem koraku preganjajo strašljive lutke.

# Smrt

Don Julian je živel življenje samotarja, v civilizacijo se je odpravil le takrat, ko mu je zmanjkalo lutk. Te je našel v smeteh in na odpadih ali pa jih je kupoval z denarjem od prodanega pridelka sadja in zelenjave. Leta 2001 je možkarja doletela žalostna usoda, saj so ga našli utopljenega v prav tistem kanalu, v katerem naj bi se utopila deklica. Tudi po njegovi smrti, sta njegov duh in spomin še vedno živa, saj napol raztrganih lutk ni še nihče odstranil z dreves.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.