fbpx

Pamukkale – bombažni grad v Turčiji

Potovanja

Pamukkale v turščini pomenijo “beli grad” in z vročimi vrelci ter belimi apnenčastimi terasami napolnjenimi z vodo, izgledajo kot iz pravljice.

Pamukkale v turščini pomenijo “beli grad” in z vročimi vrelci ter belimi apnenčastimi terasami napolnjenimi z vodo, prav zares izgledajo kot iz pravljice. Nad njimi stojijo ostanki rimskega mesteca Hierapolis, v katerih je z rastlinjem obdan antični bazen z marmornimi stebri. Proti doplačilu se lahko v njem na prijetnih 36 stopinjah namakamo še danes. Tam so še ostanki vrat v mesto, rimski amfiteater, tempelj posvečen bogu Apolonu in starodavno pokopališče s kamnitimi grobnicami. V letu 1984 so v rimskih toplicah, eni največjih stavb v Hierapolisu, uredili arheološki muzej, ki obsega še dva zunanja prostora, bivšo gimnazijo in knjižnico.

in-ancient-times-1063321_1920

Pamukkale in Hierapolis sta primer, ko sta narava in človek združila moči in ustvarila prečudovit kotiček za oddih, ki je najbolj obiskana atrakcija v Turčiji in ga letno obišče več kot dva milijona turistov. V sredini 20. stoletja so tam zgradili ogromno hotelov, cest in dovolili prosto vožnjo z motornimi vozili, kar je povzročilo veliko škodo. Leta 1988 so Pamukkale in Hierapolis razglasili pod UNESCOVO zaščito in hotele ter ceste umaknili. Tudi v apnenčaste terasaste bazenčke, ki so dostopni obiskovalcem, se lahko odpravimo le bosi.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.