fbpx

Pasja radost na Copacabani

Novice

Znamenita brazilska plaža je dobila še restavracijo za pse. Kuhani obroki so bolj zdravi in tudi precej okusnejši od pasjih konzerv, pa tudi postrežba je, kot se spodobi. Očitno je bilo, da sta bila spremljevalca odvetnice Rachel Zanardi – dveletna Julyane in osemletni Davyd – zadovoljna z izbiro jedil. Navdušeno sta namreč mahala z repom. […]

Znamenita brazilska plaža je dobila še restavracijo za pse. Kuhani obroki so bolj zdravi in tudi precej okusnejši od pasjih konzerv, pa tudi postrežba je, kot se spodobi.

Očitno je bilo, da sta bila spremljevalca odvetnice Rachel Zanardi – dveletna Julyane in osemletni Davyd – zadovoljna z izbiro jedil. Navdušeno sta namreč mahala z repom. Pa kaj ne bi. Okusno piščančjo enolončnico in jagnjetino z zelenjavo so jima postregli v prvi brazilski restavraciji za pse. Pasja radost je upravičena tudi zato, ker v kuhinji Pet Delicia jedi zanje pripravljajo samo iz naravnih sestavin. Ideja, naravna pasja kuhinja, je brazilsko – švedski par vodila pri načrtovanju že vse od začetka. Restavracijo sta decembra odprla v Riu de Janeiru, na uglednem kraju: znameniti plaži Copacabana.

“Če imaš rad svojo domačo žival, ji hočeš tako kot otrokom ali starim staršem ponuditi najboljše,” razlaga 49-letna brazilska odvetnica Rachel Zanardi, ki je srečna, da živi v bližini nove restavracije. “Davydova alergija se je precej izboljšala, odkar je namesto pasjih konzerv in briketov začel jesti naravno in sveže pripravljeno hrano,” razloži Zanardijeva, ko s svojima varovancema, ki se z užitkom bašeta, sedi ob nizki mizici na umetni travi pred restavracijo.

Vir: delo.si


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.