fbpx

Petra Bališ – ta del rutine, organizacija dela, mi je pomemben

Aktualno, Jutranja.

Zbudi me ura, pravzaprav telefon. Včasih ga prosim, če lahko še malo podremam, spet drugič pa skočim iz postelje, preden se sploh oglasi. Včasih me obveznosti dneva, ki prihaja, zaskrbijo še predno se dobro predramim, spet drugič sem nepremagljiva in polna zanosa zakorakam v dan. Taka sem.

Prav vedno mi prvi dobro jutro zaželi moj mali beli puhast kuža, ki se požene na posteljo k meni, čim začuti, da sem odprla oči. Skoči do vzglavja, me z mokrim jezičkom po licih poljubčka, počaka, da ga malo “počohljam” za ušesi in se potem zadovoljno stiske k mojim nogam ter v hipu nazaj zaspi. Naj on še malo drema, mene čaka dan.

Zjutraj imam rada mir in tišino, da se lahko pogovorim sama s seboj, da slišim svoje misli, zato le redko prižgem radio ali televizijo. Skoraj vsako jutro najprej postorim kakšne malenkosti po stanovanju, zložim perilo, ki se je ponoči posušilo, pospravim posodo iz stroja in pripravim zajtrk …

To mi požene kri po žilah.

Vmes pripravljam potek dneva, da ga bom kar najbolje izkoristila. Pri zajtrku si tudi zapišem naloge, ki me čakajo in jim določim prioritete. Kaj je nujno, kaj je pomembno, kaj lahko počaka … Razmišljam o projektih in o naročnikih, s katerimi delam, kreiram nove ideje, iščem rešitve in se jim na tak način posvečam že zjutraj.

Ta del jutranje rutine – organizacija dela – je zame zelo pomemben. Da mi občutek varnosti, da slučajno česa ne bi pozabila in me hkrati drži v ritmu, da lahko v dnevu postorim kar se da največ.

Vsi odtenki sončnega vzhoda

Kadar sem dovolj zgodnja mi sapo vedno znova vzame pogled na vse odtenke sončnega vzhoda, ki se ga lahko z roko dotaknem, če le pogledam skozi balkonsko okno. In potem kar zrem in zrem in zraven vzhičena kličem mojo Injo naj pogleda in se lepoti sončnega vzhoda čudi tudi ona.

Takrat je dan vedno dober.

Prav nobeno jutro ne izpustim objema moje Inje, vzamem si vsaj enega ali dva. Ji zaželim veliko uspeha in čim manj stresa v šoli, jo tudi malo izkoristim za modni nasvet, kdaj pa tudi ona mene. Malo se podrenjava pred ogledalom, si na hitro izmenjava nekaj besed, kakšne imava načrte za dan in že je več ni …

Hej, katera danes kužka pelje lulat??!! Prav, ga bom (spet) jaz.

Iz čas je, da se odpravim delat.

Kadar delam od doma, je jutranja rutina podobna. Z le eno veliko razliko. Takrat je moj kuža vesel, saj se bo cel dan lahko stiskal k meni. Kadar odhajam v pisarno je namreč neizmerno užaljen in obrača glavo v stran, ko se poslavljam. Ne zaleže niti tolažba, da bom prav kmalu nazaj.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.