fbpx

Popotniški par: Dominika in Igor Osvald na sedemletnem raziskovanju sveta in sebe

Novice

Želja po dolgem potovanju, na katerem izgubiš občutek za čas in te novi svetovi posrkajo vase, je bila skupna obema. Le da bi ona šla za leto dni, on pa je tuhtal o treh. Kompromis ni bil potreben, kajti na koncu se jih je seštelo sedem. Toliko časa sta bila v zadnjih osmih letih na […]

Želja po dolgem potovanju, na katerem izgubiš občutek za čas in te novi svetovi posrkajo vase, je bila skupna obema. Le da bi ona šla za leto dni, on pa je tuhtal o treh. Kompromis ni bil potreben, kajti na koncu se jih je seštelo sedem. Toliko časa sta bila v zadnjih osmih letih na poti Dominika in Igor Osvald iz Maribora. Počasi in z užitkom, v skladu z mislijo, da je pomembna pot, ne cilj.

Zdaj ali nikoli

»Že prej sva veliko hodila po svetu, vendar ne za dlje kot dva meseca. V mislih sva vedno imela dolgo potovanje, a zdelo se nama je, da si ga zaradi dela ne moreva privoščiti. Več ko je bilo dela, manj je bilo časa. Na koncu vidiš, da tistega, kar zaslužiš, ne moreš porabiti tako, kot bi želel. Ničesar več nisem zaznaval. Nove izkušnje pa te prisilijo v dojemanje, in spet si kot otrok,« triinštiridesetletni Igor, po poklicu odvetnik, obuja spomine na to, kako je zorela odločitev. Dominika, tedaj še zaposlena kot živilska tehnologinja, pa dodaja: »Rekla sva si, zakaj ne bi enkrat v življenju naredila tako, kot si želiva? Verjamem, da ima marsikdo podobne sanje, pa morda njegov partner ni za to. Midva pa sva spodbujala drug drugega.« Igor je zaprl svojo odvetniško pisarno, Dominika je pustila službo, oddala sta hišo in poslovne prostore. Marca 2005, medtem ko so najbližji z dvomom spremljali njune poteze, se je zanju začela pustolovščina

 

Celoten članek lahko preberete tu.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]