Svoj odnos, tudi poln nasprotij, so zapisovali z najrazličnejšimi poudarki. V Lubecku rojeni pisatelj in Nobelov nagrajenec Thomas Mann je bil vesel, da je spet v mestu, »katerega arhitekturni čar je skoraj edinstven med vsemi mesti na svetu.«

V Pragi rojeni pesnik Rainer Maria Rilke je oznanil v svojem značilnem slogu:

“Zatrepasto stolpno mesto je zgrajeno nenavadno: v njem velika zgodovina ne more izzveneti. Med uvelnimi zidovi zveni odmev donečih dni. Na čelih tihih palač ždijo, kot skrivna luč, bleščeča imena.”

Staromestni trg

Začetki praškega Starega mesta segajo v konec 10. stoletja. Na sedanjem Staromestnem trgu – nespornem središču Starega mesta in prvič omenjenem 1091 – je bil tržni prostor. Okoli trga so kmalu zrasle hiše in cerkve in razvila se je mestna naselbina; ta je v 13. stoletju dobila mestne pravice, v 14. stoletju pa mestno hišo. Sedanja gotska in renesančna podoba Staromestnega rotovža je nastala s postopnim spajanjem sosednjih stavb, med njegovimi znamenitostmi pa sta 69,5 metra visok stolp iz 1365 ter astronomska ura s premikajočimi se kipci.

Okamenela zgodovina raznoličnosti

V ulice in poslopja starega mesta so se ugnezdila najrazličnejša obdobja in slogi, ki pa niso popolnoma zabrisali sledov prejšnjih rodov. In res je le malo krajev, v katerih bi se na tako ozkem prostoru razkazovala okamnela zgodovina v tolikšni raznoličnosti. Ob sprehajanju po ozkih, zavitih ulicah še zmeraj oživlja vzdušje srednjeveškega mesta, ki ga je v minevanju stoletij prepojilo sožitje in spopadanje narodov, kultur in verstev.

12 000 na gosto postavljenih nagrobnikov

To opazimo ob redkih ohranjenih ostankih judovske kulture, recimo ob stari novi sinagogi iz 13. stoletja, eni najstarejših gotskih zgradb v mestu, in predvsem na starem judovskem pokopališču, eni najpomembnejših praških znamenitosti. Njegovih 12 000 na gosto postavljenih nagrobnikov iz treh stoletij odpira vpogled v zgodovino judovske občine v Pragi, zgodovino, ki jo zaznamujejo povečevanje mestnega bogastva, pa tudi preganjanja in pogromi.

Gotska Marijina cerkev

O menjavanju verstev pričajo številne cerkve v Starem mestu. Gotska Marijina cerkev ob obzidju iz 14 stoletja je bila nekaj časa glavna praška cerkev husitskega gibanja, ki je pri Čehih doseglo široko podporo. Na severni strani je portal iz 1390 z upodobitvijo Kristusovega trpljenja, v cerkvi pa odlična gotska kiparska dela in grobnica astoronoma Tycha Braheja, ki je deloval na praškem dvoru cesarja Rudolfa II.

Kraj, ki ima za vsakogar nekaj

Ta kraj – tako pravi v Pragi rojeni lirik in esejist Paul Lepin – »ima za vsakogar nekaj, iz sladkosti in žalosti umešane podobe za sanjače, varljiva nevarna doživetja za zvedave prisluškovalce, za posebneže, ki hočejo daleč od hrupa prisluhniti sebi« – in ta kraj moramo prehoditi in doživeti, da bi lahko zaznali vse odtenke.