fbpx

(Pre)poznate nevihto?

Novice

Slovenija leži na izrazito nevihtnem območju. Pri nas so vročinske nevihte posebno pogoste spomladi in poleti. Takrat se zrak pri tleh močno segreje, v višinah pa je še vedno hladen.

Nevihte vas lahko ujamejo doma, na poti ali na prostem. Čeprav veljajo za znan vremenski pojav, je čas in kraj njihovega nastajanja težko napovedati zelo natančno. Spoznajte eno najosupljivejših in hkrati najstrašljivejših predstav narave. Da boste pripravljeni, ko se zgodi.

Tudi lep in sončen dan se ob sopari hitro spremeni. Ozračje zaradi veliko vlage postane motno, na nebu se pojavijo kopasti oblaki, ki izrazito rastejo v višino. Nato začne moč vetra naraščati, temperatura začne padati, v daljavi zaslišite grmenje. To so znaki, ki kažejo, da je v bližini že nevihta. Kje bo udarila in kako močno, je odvisno od številnih dejavnikov.

Nevihtna poletja

O nevihtnem dnevu govorimo, kadar se v posameznem dnevu pojavita strela in grom. Največ neviht nastane v poletnih mesecih, pojasnjuje Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Slovenijo lahko po številu neviht primerjamo s severno Italijo, Apeninskim polotokom, južnim delom Alp in delom Dinarskega gorstva, ki imajo prav tako razgibano površje.

Nevihte nastajajo skoraj povsod na Zemlji. Pogosteje se sicer pojavljajo tam, kjer so temperature visoke, zato jih je največ v tropskem pasu. Prav tako pa lahko nastanejo znotraj polarnega kroga. Tudi v Rusiji lahko zaradi vročine nevihta preseneti prebivalce Sankt Peterburga.

V Sloveniji povprečno naštejejo od 30 do 50 nevihtnih dni na leto. Ob ekvatorju je v povprečju okoli 100 nevihtnih dni letno, pri jezeru Maracaibo v Venezueli pa jih je celo 300.

Zakaj in kako nastane nevihta?

»Nevihta nastane zaradi izrazitega dviganja vlažnega zraka, ki je toplejši od okolice,« pojasnjuje meteorolog Blaž Šter. »Večja ko je temperaturna razlika med dvigajočim se zrakom in okolico, močnejše je dviganje.«

Dvigajoči se zrak, vzgornik, se dvigne do točke, na kateri se ohladi na temperaturo rosišča. Relativna vlažnost je takrat 100-odstotna, vlaga se na meji rosišča kondenzira in nastane oblak. Ko opazite oblak, ki se hitro dviga v izjemne višine ter je v obliki nakovala, je to že dobra napoved prihajajoče nevihte.

Če vas zanima več o tem, kje nastajajo nevihte in zakaj je pomembno, da poleg opazovanja neba spremljate tudi radarsko sliko, nadaljujte z branjem.>>


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]