Tu je doma najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik, kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju. Po tradicionalnem verovanju naj bi bil kurent demon, ki jes skakanjem, zvonjenjem in rožljanjem preganjal zimo in prebujal naravo v pomladno življenje in rast.
Danes je sicer izgubil svojo magično moč, poslanstvo in funkcijo, kljub temu pa ni navadna pustna maska in v njem je še vedno nekaj skrivnostnega ter magičnega. Kurentovanje na Ptuju, ki neprekinjeno poteka od leta 1960 naprej, je zaslužno, da se je podoba kurenta ohranila vse do danes. Poznamo dve vrsti kurentov. Prvi je pernati ali markovski, drugi pa rogati ali haloški. Slednjih je manj, od pernatih pa se ločijo po kravjih rogovih na glavi.
Če nekoliko poenostavimo, lahko v grobem delimo “korantijo” (korantovo opravo) na dva dela: masko in kožuh. Maska je iz ovčje kože, na usnjenem naličju so poleg odprtin za oči še rilčast nos, odprtina za usta, zobje iz belega fižola in sirkovi brki. Poleg dolgega jezika barve krvi in ušes so na maski še rogovi, goveji ali stilizirani. Med njimi so pripeti raznobarvni papirnati trakovi in rože. Z uporabo živih barv na maski se poudarjata magičnost in obrednost. Kurent je odet v ovčji kožuh, prepasan z verigo, na kateri visi pet kravjih zvoncev. Obut je v volnene nogavice zelene ali rdeče barve in visoke, težke delovne čevlje. V roki drži ježevko, lesen kij, obit z ježevo kožo. Celotna oprava je lahko težka tudi do 55 kilogramov!
