Največkrat afriške sužnje povezujemo s Severno Ameriko, pozabljamo pa, da so skoraj polovico, na črni celini nalovljenih revčkov, izkrcali na obalah Brazilije. Tam so garali na plantažah sladkornega trsa, kave in tobaka, pozneje tudi v rudnikih zlata in diamantov.
Suženjstvo je bilo v tej deželi ukinjeno šele četrt stoletja za ZDA. Prihod milijonov sužnjev je izredno močno vplival na brazilsko kulturo, religijo in na pisano strukturo prebivalstva. Belci so ob prihodu v Brazilijo naleteli na domačine iz plemen Arawaka in Tupi Guarani. Potomcem, ki so izšli iz mešanih zakonov, pravimo mestici. Belcem pa domače ženske očitno niso zadoščale. Pogoste obiskovalke v njihovih posteljah so bile tudi črne sužnje. Njihovi današnji pravnuki se imenujejo mulati. In, da bo krog zaključen, nekaj odstotkov prebivalstva izvira tudi iz ljubezenskih zvez sužnjev in južnoameriških staroselcev. Ni kaj, že v prejšnjih stoletjih se je v Braziliji dogajalo marsikaj zanimivega. Mogoče prav iz teh obdobij izhaja precejšnja svoboda ljubezni, druženja in odprtosti, tako značilne za Brazilce.
Prebivalec ali prebivalka Rio de Janeira se imenuje Karioka. Jezikoslovci pravijo, da ime ni vzeto iz besede Rio (carioca), temveč iz jezika starega plemena Tupi. Indijanska beseda kara’ioca pomeni “bela hiša” ali “hiša belcev”. Tako so poimenovali prebivališča prvih portugalskih mornarjev. Sčasoma so Portugalci iz bogve katerega razloga pričeli o sebi razmišljati kot o Kariokah.