Nasproti egiptovskega Nila, nad Tebsko planoto, nedaleč od Karnaka in Luksorja, se vzdigujejo razvaline dveh sedečih kolosov. Ta dva kolosa sta edino, kar je ostalo od nagrobnega svetišča Amenofisa III. Kosola predstavljata faraona Amenofisa.
Okrog leta 1400 pred našim štetjem je bil med njima vhod v enega izmed najveličastnejših svetišč novega egiptovskega imperija. Leta 27 je porušil svetišče potres, kolosa pred njim pa poškodoval. Izklesana sta iz rožnatega peščenika in se po višini še zdaj lahko kosata s šest nadstropnim poslopjem. Po omenjeni katastrofi baje eden izmed teh dveh kipov ječi, kadar piha jutranja sapa. Rimljani, ki so prišli v Tebe in slišali to ječanje, so mislili, da kip z iznakaženim obrazom predstavlja grškega junaka Memnona, sina Aurore, ki ob sončnem vzhodu pozdravlja svojo mater. V resnici pa je te žalostne zvoke povzročal veter, ki je pihal skozi razpoko. Ko so kamnita orjaka restavrirali, je bilo čudežnega pojava konec, ime pa je kipoma ostalo.
