Izvor vitke rastline ni popolnoma jasen, najbolj razširjene pa so domneve, da šparglji izvirajo iz Egipta in Kitajske, kjer naj bi jih poznali že 3000 let pred našim štetjem. Freske v grobnicah, ki prikazujejo snope špargljev, naj bi bile dokaz, da so jih poznali že stari Egipčani. Toda poznavalci niso popolnoma prepričani, da to drži, kajti špargljev na tem področju ne gojijo, zato menijo, da freske prikazujejo nekaj drugega.

Šparglji kot zdravilo

Grki so divje šparglje v zgodovini uporabljali kot zdravilo in še danes nabirajo Aspáragus acutifólius (bodičaste šparglje), ki imajo nekoliko močnejši okus kot šparglji, ki jih jemo pri nas. Toda nasadov špargljev za uporabo v kuhinji v Grčiji ni in uporabljajo jih bolj v zdravilne namene.

Najstarejši znani pisni vir, ki omenja šparglje, je napisal zdravnik Hipokrates z otoka Kosa (okoli leta 460–370 pred našim štetjem).

Poudaril je zdravilni učinek koreninice in hitrejše odvajanje strupenih snovi iz telesa. Rimljani so se bolj kot ostali narodi posvečali kmetijstvu in zato najverjetneje prvi pričeli s kulturno pridelavo špargljev. Način pridelave pa se je precej razlikoval od današnjega. Izčrpna navodila za vzgojo špargljev je takrat napisal Marcus Portius Cato. Šparglje so gojili v vrtovih in kot predjed so jih radi jedli tudi bogati Rimljani. V 13. stoletju so pomorščaki semena špargljev pripeljali v ostale evropske države in tudi tukaj so jih najprej uporabljali le v zdravilne namene.

Prvi nasadi špargljev so bili v Franciji in Angliji v začetku 16. stoletja. Šparglje so gojili v vrtovih samostanov. V začetku 17. stoletja so bili šparglji Evropejcem že dobro znani in uporabljali so jih kot prilogo ali samostojno jed. Takrat so bili na področju Nemčije, Francije in Anglije bolj priljubljeni zeleni šparglji. Le v bolj severnih deželah Evrope so v kuhinji uporabljali tudi bele šparglje. V 19. stoletju so šparglje v Nemčiji tudi uradno označili kot zdravilo in jih vpisali v knjigo zdravil, zato so jih prodajali tudi v lekarnah.

Nizkokalorična in zdrava jed

Rastlina je bogata z vitamini, rudninami, folno kislino, vitaminom C, kalijem in beta karotenom in je vsestranski pripomoček v borbi proti najrazličnejšim boleznim. Sestavlja jo okoli devetdeset odstotkov vode in je odlično dietno živilo. Šparglji imajo nežno »polt«, izrazito glavico in elegantno ozko steblo, s sedemnajst kcal na 100 gramov sodijo med zelo nizkokalorične jedi. Šparglji so prijetnega okusa in lahko prebavljivi in imajo nizko vsebnost ogljikovih hidratov in maščob. Pospešujejo delovanje jeter, zelo primerni pa so tudi za diabetike. Pomagajo pri izločanju strupenih snovi iz telesa in pomagajo delovanju ledvic, ampak samo če jih pri kuhanju ne solimo. Imajo tudi veliko vitaminov, kot je na primer biotin, niacin in podobne.

Šparglji koristijo koži, vitalnosti in zdravju lasišča. Krepijo imunski sistem in varujejo pred srčnimi boleznimi. Šparglje lahko pripravimo na različne načine. Lahko jih kuhamo, pečemo, dušimo, pripravimo špargljevo juho, omako, jih dodamo solati ali vložimo.

Kako kuhamo šparglje?

Za kuhanje lahko uporabljamo velik lonec ali lonec, ki je posebno oblikovan za kuhanje špargljev. Lonec pa naj ne bo iz aluminija, saj lahko pride do sivega obarvanja špargljev. V nasprotju s prepričanjem mnogih, da je šparglje treba kuhati v loncu, polnem vode, kuharski mojstri priporočajo, da vode dodamo le toliko, da so stebla pokrita. Če šparglje kuhamo v pokončnem položaju, lahko dolijemo celo nekoliko manj vode, tako se glavice stebel dušijo v pari pod pokrovom lonca, saj so kuhane prej kot steblo. Vroči vodi dodamo nekoliko soli (okoli pol čajne žličke na liter vrele vode). Nežen okus masla se odlično poda okusu špargljev. Lahko dodamo tudi ščepec sladkorja, ki odvzame grenkobo predvsem zelenih špargljev. Brizg limonovega soka lahko pri belih ali vijoličastih špargljih omili obarvanje. Toda preveč limonovega soka lahko prekrije nežno aromo špargljev. Šparglje damo v vrelo vodo, čas kuhanja pa je odvisen od velikosti stebel. Čas dušenja traja pri belih in vijoličastih špargljih med 10 in 25 minut. Zeleni šparglji pa so zaradi ožjih stebel kuhani že po 8 do 15 minutah.