Ko se popotnik odpravi iz Lesc pri Radovljici na Bled, se mu na cestnem ovinku nad Šobcem odpre čudovit pogled na svet pod Triglavom. Tam sredi nad krošnjami dreves ugleda sivo strmo skalo z belimi zidovi in rdečo streho. Tisočletni blejski grad. Visoko na prepadni steni je dvignjen nad blejski kot, ki ga oklepata oba tokova Save, Bohinjka in Dolinka z Radovno: nad gozdove, travnike in polja, nad poti, ceste in naselja, nad jezero z otočkom.
Blejski grad je bil kot castellum Veldes prvič omenjen v darilni listini nemškega kralja Henrika II. briksenskemu škofu Adalberonu, izdani 22. maja leta 1011 v Regensburgu. Pred tisoč leti je kralj cerkvi iz Briksna na Tirolskem podaril grad Bled in za 30 kraljevih kmetij (približno 1500 hektarov) obdelovalne zemlje med obema Savama; dodano je bilo, naj se škofu zemlja odmeri drugod, če na Bledu ne bi bilo dovolj kraljeve posesti.
S tem je tako rekoč vsa neobdelana zemlja v blejskem kotu postala briksenska last. To je bila druga kraljeva darovnica za Bled, s prvo, izdano 10. aprila 1004 v Tridentu, je Henrik II. briksenskemu škofu Albuinu podaril »posest, ki se imenuje Bled« (praedium quod dicitur Ueldes). Ta najstarejša omemba Bleda v pisnih virih označuje dogodek, ki je prinesel bistveno spremembo v življenje prebivalcev dotedanje staroslovanske župe, saj jih je vključil v nastajajoče fevdalno blejsko gospostvo.
