fbpx

Zakaj ste pa vi prišli na Samos?

Aktualno, Potopisi

»Zakaj ste pa vi prišli na Samos­?« povprašam mlad par, ki je deloval vidno zmedeno. »Ker je bilo vse drugo zasedeno.«

»Zakaj ste pa vi prišli na Samos­?« povprašam mlad par, ki je deloval vidno zmedeno. »Ker je bilo vse drugo zasedeno.« Odgovor, ki ga večkrat prejmem od mojih gostov. Tak je bil tudi odgovor Mateja in Romane, ki sta na otok prvič prišla pred šestimi leti.

»Tako čisto po naključju, ostale destinacije sva že obdelala, iz kataloga pa nama je ostal le še ta. Vendar sva se zaljubila in sedaj razmišljava, da bi tukaj kupila hišico.« In tako je po navadi. Na Samos ljudje zaidejo skoraj po nesreči, vendar ko ga enkrat spoznajo jih otok zasvoji. Če bi ga morala opisati z eno besedo, bi dejala raznolik. Ravninski del omogoča izlete s kolesom tudi tistim, ki nismo v najboljši formi, Ljubitelji pohodništva imajo na pretek stezic, ki se vijejo mimo plaž, čez oljčne nasade, vse do gore Kerkis, ki z dobrimi 1400 metrov nadmorske višine kraljuje nad otokom.

Zgodovinski ostanki na vsakem koraku pričajo o mogočni preteklosti, tu so še gozdovi borovcev, sladki izviri vode, dolina slavčkov, številni slapovi, da sinje modrih plaž in lično urejenih mestec sploh ne omenjam. Samos, ki od človeške poselitve ni nikoli postal prazen, predstavlja spoj med kulturno in naravno dediščino, ta pa ustvari neko posebno energijo, ki obiskovalcu vzbudi radovednost, hkrati pa mu daje na razpolago, da se umakne in najde ves mir ter intimo v zavetju neokrnjenih plaž.

Razmišljam o tem mističnem spoju, ko se sprehajam po ulicah Pitagorijona. V Vasilija se skoraj zaletim. »Bi šla danes na večerjo?« me vpraša. Vasili ne spada v kategorijo Grkov, ki osvajajo vsako mimoidočo turistko. Možakarja srednjih let, močnejše postave, poznam že vrsto let. Povabilo sprejmem, saj mi obljubi, da me bo peljal v najboljšo restavracijo na otoku. Tam naju pričaka njegova partnerka in njena družina, tudi oni so me veseli. V njihovi družbi, pa mi takoj postane jasno, zakaj mi je Samos tako zlezel pod kožo. Predvsem zaradi njegovih prebivalcev, gostoljubnih, preprostih, prijaznih, odkritih. Odkriti so pa bili tudi glede gostilne, res smo odlično jedli.

Avtorica: Nadja Mirnik (Kompasova predstavnica na Samosu)


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.