Na svetu obstaja več kot 800 vrst klopov. Klopi so zelo prilagojeni na določene geografske in druge ekološke razmere. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh zajedavcev. Aktivni so od pomladi dopozne jeseni, kar je odvisno od zunanje temperature. Ko je temperatura nižja od 5 do 7 stopinj Celzija, klopi mirujejo.
Klopi prenašajo najmanj dva povzročitelja bolezni, in sicer povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze. Boreliozo so v zgodnjih sedemdesetih letih opisali raziskovalci z univerze Yale kot skupek bolezenskih znakov, ki so jih opazovali pri bolnikih iz mesta Lyme v zvezni državi Connecticutna severovzhodu ZDA.
Borelioza pri človeku je bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Rdečina je prva faza bolezni in je edina takojšnja značilna bolezenska sprememba,ki pa se izrazi samo pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, zlasti ponoči, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, je nujno, da takoj, ko opazimo rdečino, obiščemo zdravnika. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je pomembno, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je zelo redko tudi smrtna bolezen. Hitra odstranitev vsesanega klopa bistveno zmanjša možnost okužbe. Na klopa, ki je prisesan na kožo, najprej nanesemo nekaj kreme ali olja. Ko klopov oprijem po nekaj minutah popusti, ga s pinceto odstranimo. Klopane odstranjujmo nasilo, saj bi lahko odtrgali samo njegov zadnjidel, glava, ki povzročignojenje, pa bo ostala vkoži. Najboljša zaščita pred boleznijo je cepljenje. Potrebno je 3-kratno cepljenje. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Na ta način dosežemo, da smo takrat, ko nastopi sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih 5 let z enim odmerkom cepiva. Cepijo se lahko tudi otroci, ki so že dopolnili 3 leta. ..
