Grenlandci imenujejo jug dežele Uummanarsuaq. Področje okoli južnega rta Farewell je pokrajina, ki jo je izoblikovala zadnja ledena gora. Tukaj se nahaja arhaična prvobitnost in divji svet gora s svojo nedotakljivostjo, sestavljen iz sijajnega granita in čudovitih dolin. S trajektom smo pluli med nekaj sto metrov širokim in z malo plavajočega ledu napolnjenim fjordom ter več kot 1000 metri visokimi vrhovi. Občutek sem imel, da smo pluli med gorami, ki so se dotikale nebes. Že prejšnji večer je veter naznanil, da se bo spremenil v pravi orkan. Zibajočo barko je kapitan varno manevriral tik ob obali in na srečo sem hitro dobil nasvet poznavalcev, da se moram tudi sam malo pozibavati z barko, da ne bi dobil vrtoglavice ali morske bolezni. Edini postanek smo naredili v najjužnejšem naselju Grenlandije, Frederiksdalu. Morda je bilo to celo najlepše naselje, kar sem jih do sedaj videl. Zaselek v obliki polkrožnega amfiteatra z enim avtomobilom – več jih tudi ne potrebujejo – je skrit pod vršaci, sredi vasi pa se nahaja rdeča moravska cerkev, ki datira v prvo polovico 19. stoletja. Pisane hiše v polkrogu imajo pogled na lepo izoblikovano leseno cerkev, „center“ vasi – pomol – pa je izven strogega „središča“ vasi. Potem pa smo vpluli v safirno moder fjord Torsulaatak, kjer je plavalo še nekaj nestaljenih ledenih gor pod rjavo sivimi granitnimi gorami. V fjordu, ki deluje kot ožina, se je veter samo še okrepil, in iz okna trajekta sem lahko opazoval šumeče slapove, ki so izvirali izpod svetlo modrih ledenikov in vrhove, ki so si sledili eden drugemu kot zobje na neskončnem listu žage. V morju so plavali tudi tjulenji, ki so budno spremljali vsak dogodek na površini vode. Po skoraj petih urah plovbe smo prispeli v vas na koncu sveta – Aappilattoq….

Več: Horizont