Na sto kilometrov lahko vidiš, da mu izkušenj ne manjka. Iz glave mu kar letijo raznovrstne situacije na cesti in realne reakcije voznikov, ne glede na to, ali so na motociklu, v avtu ali na kolesu. Ravno tako v hipu preračunava zavorno pot in prostor, ki ga moraš prihraniti pri 50, 70, 90 ali več km/h.

“Kje moraš biti v tem trenutku? Pa v tem?” nas sprašuje in kaže na tabli ali na projekciji posnetek iz ceste.

“Kje so potencialne nevarnosti? Kaj pa ta traktor? Kaj je lahko za njim?”

Fotografija za fotografijo raznovrstnih situacij, ki si jih več kot polovico zagotovo že videl. Vse ostale pa seveda še boš.

Poligon na Vranskem. Na njem se podi že skupina novopečenih motoristov. Brane nam pove, da je več kot polovica udeležencev starejšega letnika in je to značilnost zadnjih nekaj let pri polaganju izpita za motocikel.

Večinoma smo v skupini tisti, ki imamo za seboj že nekaj kilometrov, pa tudi cest v različnih razmerah. Kljub temu se kdaj pa kdaj kar popraskaš po glavi in razmisliš, preden mu odgovoriš. Tokrat nas je v skupini pet, poleg naju, še trije reševalci motoristi iz ljubljanskega UKC.

Vsak prometni znak ima svoj namen in pomen

S tem se začne poglavje o prometnih znakih. Hitro smo “pametni” in mu ugovarjamo. Slovenija ima pa seveda kakšen znak kje preveč …

Pokaže nam prvo fotografijo.

“Kaj vidimo?” nas provokativno vpraša.

“Preveč znakov,” se na hitro posmejemo.

 “Tega ni.” zažuga Brane. “Kaj pa, če vam pokažem to?” pokaže drugo fotko.

“Kaj vidimo sedaj?”

Ja, sporočilo je jasno. V prvem primeru bi bil verjetno pravi odgovor “Premalo, ker ne vemo, kaj je na levi” in v drugem je odgovor, da so vsi znaki na mestu in smiselni. Na hitro naštejemo vse, kar se nam lahko zgodi v tej situaciji:

• Na hitro nekdo odpelje z bencinske črpalke na naš pas.
• Srna priteče čez cesto z leve (ali desne).
• Nekdo odpelje z bencinske črpalke na mestu, kjer se iz smeri našega prihajanja črpalka končuje.
• Nekdo v trenutku fotografiranja na drugem odcepu levo dejansko zavija na naš pas – če smo prehitri, bomo prileteli v njegov zadnji del avta.
• Kasneje sledi še ena razvrstitev in še eno križišče.
• Veliko je črt, ki drsijo.
• Vozišče je precej uničeno.
• In še kaj, na kar nismo pomislili …

Trening na poligonu – zakaj je ABS največji izum zadnjega stoletja

Za dobro uro se prestavimo na poligon z nalogo, da vozimo za Branetom in se, ko se on ustavi, zasilno ustavimo tudi mi. In ostanemo na isti razdalji.

Po nekaj krogih, ko smo že dobro ogreti, Brane razloži tehniko, ki jo že obvlada in za katero je pogoj, da ima tvoj motor ABS.

“ABS je najboljši izum zadnjih 100 let, kar se tiče motociklov,” vneto razlaga, “Ujame motocikel in prepreči zdrs, ko bi motor brez ABS-a že zdavnaj letel po tleh. Ti lahko z ABS-om tudi v ovinek na polno zaviraš, pa te bo še vedno peljalo čezenj.”

Nejeverno ga gledamo, saj to ni ravno praksa. Eno izmed pravil pri motociklizmu je med drugim tudi, da v ovinku ne zaviraš. Pustimo MotoGP junake, oni tudi tam zvozijo. Za navadne smrtnike po navadi velja, da ne zaviraj, če ne želiš leteti v ograjo.

Sledi jasno trening vožnje skozi ovinek, kjer je naša naloga, da na polno zaviramo z zadnjo zavoro in se seveda vključi ABS. Val navdušenja preplavi vse udeležene, to je nekaj novega in ne samo to, zelo je uporabno.

“Kaj če te za nepreglednim ovinkom čaka stoječa kolona ali traktor? A?” sprašuje Brane. “Evo, imaš ABS in si rešil situacijo.”

Znanje na poligonu je treba znati prenesti na cesto

Zmenimo se, kako bomo vozili v koloni in se prestavimo na cesto.

“Naredili bomo en krog,” pojasni Brane. “Gledate, kar delam jaz, in poizkušate posnemati. Pazite na to, kaj se na cesti dogaja, kje so uvozi na vozišče, pogledate in predvidevate, kaj počnejo tisti, ki se poizkušajo vključiti v promet, upoštevate omejitve in brez bedarij! Tu nismo zato, da bi kazali, kaj zmoremo in za merjenje moči, ampak smo zato, da se poizkusimo kaj novega naučiti.”

Brane, ki razlaga pravila igre. V skupini imamo tri nasmejane fante iz UKC, reševalce motoriste, ki so tu na redni praksi.

Reševalci motoristi so prišli v polni opremi. No, kovčke so imeli prazne, je povedal kasneje en izmed njih. 😀

In gremo v lični četici proti Trojanam. Ustavimo se že po nekaj kilometrih na osamljenem izvozu.

“Zdaj pa blokce in pisala ven,” zahteva Brane. Malo začudeno se gledamo, ampak ga ubogamo.

“Napišite vse situacije in potencialne nevarnosti, ki ste jih videli do sem.”

Sledite nam

Najbolj brano

• Martinique: francoski Karibi
• Monošter v Slovenskem Porabju
• Po Turčiji z avtodomom
• Miti in legende Irske

Oznake

#decembrska #drugdrugemudarilo #semjutranja Afrika Avstralija Avstralija, Oceanija Avstrija Azija Belgija Bled Brazilija družina Egipt Evropa Francija Grčija Hrvaška Indija Italija izlet Japonska Južna Amerika Kanada Kitajska morje Nemčija Nizozemska Norveška potovanje počitnice Rusija Severna Amerika Slovenija Srbija Srednji Vzhod Tajska Terme Terme Olimia Terme Tuhelj Velika Britanija Vlak Združene države Amerike Združeni arabski emirati Španija Švica

Grega piše potencialne nevarnosti, ki jih je videl na zadnjih treh kilometrih iz Trojan.

Uf. Ni prav preprosta naloga. Pa se mi je zdelo, da dobro spremljam vse skupaj. Poanta stotič – spremljaj promet in kaj se dogaja, pa bo taka naloga rešena brez težav. Grega namreč še kar ne neha pisati, ko sem jaz že zdavnaj zaključila in se prav pošteno tolčem po glavi, zakaj nisem bila še bolj pozorna.

Po vozišču plavaj, ne bodi statična tarča.

Mesto postanka izkoristimo tudi za pogovor o tem, kje se nahajamo na vozišču, ko vozimo. Veliko motoristov se namreč vozi po sredini.

“Tam je velika verjetnost, da boš naletel na pesek.”, nas uči Brane. “Avti, ki vozijo po kolesnicah, odmetavajo pesek in svinjarijo na levo, desno in še v sredino. Torej vozi po kolesnicah! In plavaj, dobesedno plavaj.” nakaže z rokami, kasneje pa tudi na vozišču.

“To pomeni, da se premikaj z leve na desno kolesnico na vsake toliko, zato da osvojiš vozišče in da te nasproti vozeča vozila še hitreje lahko zaznajo. To ne pomeni slaloma!” nas ostro oplazi s pogledom. “Elegantno in počasi prehajaš z leve proti desni. In potem, ko prihaja ovinek, veš kam se postaviš. Desni ovinek, na levo kolesnico. Levi ovinek, na desno kolesnico.”

To smo jemali že pri teoriji, ampak je super, ker te Brane nenehno opozarja. O tem tudi nikoli nisem razmišljala na tak način. Kakšno plavanje, nikoli ne bi pomislila, čeprav je precej logično, ko pove. Vsakič, ko se ustavimo, je to ena od tematik. In seveda, kje moraš biti, da si bolj viden in te tudi drugi dobro vidijo.

Ena tvojih najpomembnejših nalog je, da vidiš kar se da daleč in da si viden za druge

Sledi razlaga, kje je težava, če se v prihajajočem desnem ovinku postaviš na desno kolesnico.

“Ja ne vidiš naprej!” vneto razlaga in nas postavlja na vozišču na levo in na desno kolesnico. Iz leve je jasno pogled veliko daljši in tudi nasproti vozeče vozilo nas bo hitreje videlo.

Brane pri razlagi, kje se moraš postaviti v ovinku, da te nasproti vozeče vozilo bolje vidi. In obratno!

Peljemo se naprej in to testiramo v praksi, resnično je dobro malenkost “zaplavati” po vozišču, ker se ti zdi, da osvajaš vozišče in si tudi bolj samozavesten glede tega, kdo je tebe opazil, da ne boš zabredel po neumnosti v težave.

Dela imamo kar naenkrat še in še. Lahkotna vožnja proti Izlakam kar naenkrat postane polna opazovanja, predvidevanja, prilagajanja. Polna dela. Takšna, kot bi teoretično tudi morala biti.

Nimamo težav z radarji, ker vozimo po omejitvah

V Izlakah se ustavimo na avtobusni postaji. Brane komentira našo zadnjo vožnjo – tokrat nas je nekaj spustil naprej in opazoval, kaj počnemo (in predvsem, česa vsega nismo počeli, pa bi bilo dobro, da bi). Kje smo se vozili preblizu hiš in na drugi kolesnici, ko bi se lahko; pa kje nas je kdo presenetil, pa nas ne bi, če bi upoštevali njegova navodila od prej. Zdi se, da ima oči spredaj, zadaj, ob boku, pa še v zraku. Kar je super, ker ti popravi točno tisto, kar pesti tvojo vožnjo. In ne hrani besed za nikogar. No, ene težave pa nimamo. Peljali smo namreč mimo radarja in malo kasneje, v centru Izlak, sta dva policista pridno ustavljala tiste, ki so bili prehitri.

“Nimamo težave, kajne?” se smeje, “Mi smo vozili po omejitvah.”

Nadaljuje v podobnem slogu: “Fantje in dekleta, predvsem v naselju ga ne smete “biksat”. Res peljite po omejitvah. Smo prej v učilnici videli, kakšna mala razlika je v hitrosti 50 km/h in 70 km/h – to zadnje imaš hitro noter, pa kakšna je razlika, ko poizkušaš rešiti situacijo. Ni zastonj omejitev 50 km/h v naselju,” zaključi.

Sproti imamo tudi nekaj pogovorov o nesrečah, ki jih je videl v svoji karieri, in so se zgodile velikokrat iz zelo trivialnega razloga. Svoje izkušnje pridajo tudi reševalci motoristi – ti v svojem vsakdanu vidijo nesreče, ki ti ostanejo v želodcu še dolgo.

Razlaga vsakemu posebej, kje bi lahko še zoptimiziral svojo vožnjo.

Opazuj. Predvidevaj. Bodi viden. Vozi tako, da vidiš druge.

Potegnemo čez Trbovlje in Marijo Reko v dosedaj zastavljenem slogu in se ponovno ustavimo za nekaj minut. Pomembna lekcija na 180 stopinjskih ovinkih je, da resnično ni dobra ideja ovinek speljevati ob notranji črti, če gre v levo in obratno. Zakaj, nam demonstrira praktično – postavi se v pozicijo nasproti vozečega vozila in nam kaže, kje ga vidimo v določeni točki.

Pridno spremljamo razlago pozicije na vozišču.

Brane demonstrira, kje ga (šele) vidimo v določeni točki glede na naše stojišče. In v zadnji stotinki sekunde je težko pravilno reagirati, če nisi pravilno že prej postavljen.

Hitrosti na avtocesti pri nepredvidenih dogodkih zlahka sekajo ude

Nadaljujemo proti Preboldu, Polzeli in se tam vključimo na avtocesto, da potreniramo tudi vožnjo v hitrejših pogojih.

“Avtocesta je zelo nevarna reč. Ko se nekaj zgodi tu, gredo udi kot za šalo. Pa te samo nekdo malo pritisne v ograjo,” resno razlaga Brane.

“Sploh ko prehitevate tovornjak, avtobus ali kaj večjega, se mu raje bolj umaknite na levo. Zlahka ti kaj pade dol. Ne bi bilo prvič,” nadaljuje razlago.

Preko Tuhinjske doline nas ujame črn oblak. Ustavimo se za nekaj časa in počakamo, da se zlije. Naredimo še krog preko Kamnika, Domžal do Moravč, kjer potreniramo vožnjo po malo bolj ozkih in zaprtih cestah, ki jih imamo v Sloveniji vse polno in zaključimo krog pri Trojanah ter nazadnje na Vranskem.

Zadnji komentarji, priporočila Braneta, opažanja glede vožnje posameznika, podelitev diplom in že si podamo roke.

Na nas je, da se vsega naučenega držimo in obdržimo. To je tisti težji del, kajne? 😉