fbpx

Duh časa ujet v Piranskih solinah

Aktivnosti, Novice

Obisk muzeja solinarstva je srečanje z izročilom, ki nas obogati z novimi spoznanji.

Sožitje človeka in narave je na področju, kjer se danes razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, zaznamovano že s stoletno tradicijo pridelave soli; od srednjega veka pa do danes je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino.

zalika: “Priporočam še ogled pomorskega muzeja. Zelo zanimivo za otroke in seveda tudi odrasle.”

Piranske soline v Strunjanu in Sečovljah so ostanek niza solin, ki so se nekoč raztezale vse od Trsta do Sečovelj ter od Vrsarja do Brionskih otokov. Zgrajene so bile v različnih obdobjih: v okolici Trsta že v starorimskih časih, v Istri med petim in devetim stoletjem, v 13. stoletju pa so začele nastajati Piranske soline. Sledilo je obdobje Beneške republike, ko je sol postala državni monopol. V naslednjih stoletjih so ob ustjih reke Dragonje, potoka Fazana v Luciji in rečice v Strunjanu zrasle soline, kjer se je od približno 14. stoletja dalje pa vse do šestdesetih let tega stoletja ohranil stari način pridobivanja soli. Čeprav so Strunjanske in Lucijske soline verjetno starejše, pa so bile Sečoveljske največje in tudi najbolj pomembne. Rečica Dragonja je namreč skozi stoletja z nanosi zasipavala morje in tako omogočila večje pridelovalne površine.

Pestrost ptičjih vrst je na tem območju, v smislu prezimovanja in gnezdenja, znatno večja, kot na drugih lokacijah te vrste. Do danes je bilo ugotovljeno 253 vrst – od tega jih v širši okolici gnezdi 91, v ožji okolici 68, 26 vrst pa gnezdi neposredno v Sečoveljskih solinah. Piranske soline so danes del zaščitenega Krajinskega parka v Sečovljah in Strunjanu. So etnološki rezervat, spomenik časa in življenja, ki je vtisnilo pečat tem krajem. Tako prežete s preteklostjo, tako bogate z izročilom in tako polne čara, lastnega stvaritvam davnih rodov, da se vam zdi, kot bi vsi nasipi in kanali z neslišnimi glasovi pripovedovali vsak svojo lepo, otožno zgodbo o nekdanji veličini. Obenem pa so soline pomembne predvsem kot izjemen preplet ekosistemov, ki združuje oblike prehodov med morskimi, brakičnimi, sladkovodnimi in kopenskimi ekosistemi.

Obisk muzeja solinarstva torej ni samo dogodek, s katerim si preženemo dolgčas; je predvsem srečanje z izročilom, ki nas obogati z novimi spoznanji.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio

Preberi tudi: Kako potovanja vplivajo na nas

Mnenja in izkušnje na forumu: Kam in kako na počitnice


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.