Duh časa ujet v Piranskih solinah

Izleti, Novice

Obisk muzeja solinarstva je srečanje z izročilom, ki nas obogati z novimi spoznanji.

Sožitje človeka in narave je na področju, kjer se danes razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, zaznamovano že s stoletno tradicijo pridelave soli; od srednjega veka pa do danes je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino.

zalika: “Priporočam še ogled pomorskega muzeja. Zelo zanimivo za otroke in seveda tudi odrasle.”

Piranske soline v Strunjanu in Sečovljah so ostanek niza solin, ki so se nekoč raztezale vse od Trsta do Sečovelj ter od Vrsarja do Brionskih otokov. Zgrajene so bile v različnih obdobjih: v okolici Trsta že v starorimskih časih, v Istri med petim in devetim stoletjem, v 13. stoletju pa so začele nastajati Piranske soline. Sledilo je obdobje Beneške republike, ko je sol postala državni monopol. V naslednjih stoletjih so ob ustjih reke Dragonje, potoka Fazana v Luciji in rečice v Strunjanu zrasle soline, kjer se je od približno 14. stoletja dalje pa vse do šestdesetih let tega stoletja ohranil stari način pridobivanja soli. Čeprav so Strunjanske in Lucijske soline verjetno starejše, pa so bile Sečoveljske največje in tudi najbolj pomembne. Rečica Dragonja je namreč skozi stoletja z nanosi zasipavala morje in tako omogočila večje pridelovalne površine.

Pestrost ptičjih vrst je na tem območju, v smislu prezimovanja in gnezdenja, znatno večja, kot na drugih lokacijah te vrste. Do danes je bilo ugotovljeno 253 vrst – od tega jih v širši okolici gnezdi 91, v ožji okolici 68, 26 vrst pa gnezdi neposredno v Sečoveljskih solinah. Piranske soline so danes del zaščitenega Krajinskega parka v Sečovljah in Strunjanu. So etnološki rezervat, spomenik časa in življenja, ki je vtisnilo pečat tem krajem. Tako prežete s preteklostjo, tako bogate z izročilom in tako polne čara, lastnega stvaritvam davnih rodov, da se vam zdi, kot bi vsi nasipi in kanali z neslišnimi glasovi pripovedovali vsak svojo lepo, otožno zgodbo o nekdanji veličini. Obenem pa so soline pomembne predvsem kot izjemen preplet ekosistemov, ki združuje oblike prehodov med morskimi, brakičnimi, sladkovodnimi in kopenskimi ekosistemi.

Obisk muzeja solinarstva torej ni samo dogodek, s katerim si preženemo dolgčas; je predvsem srečanje z izročilom, ki nas obogati z novimi spoznanji.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio

Preberi tudi: Kako potovanja vplivajo na nas

Mnenja in izkušnje na forumu: Kam in kako na počitnice

Sledite nam

RSS Ustavi se!