V primeru, da vam slovensko Primorje diši preveč po domačem, tujina predstavlja prevelik udarec za žep, jug Jadrana pa pretiran vozni zalogaj, se lahko letošnje poletje odločite morda za potepanje po Kvarnerju ali pa vsaj po katerem izmed njegovih koščkov. Dopustniki, ki jim je sila pri srcu pozibavanje na valovih, pa se jim zdi jadranje pretirano drzna poteza, si lahko ogled Kvarnerja omislijo tudi na eni izmed simpatičnih ladjic, ki začenjajo in končujejo svojo plovbo v opatijski luki (več informacij pri potovalni agenciji Katarina line iz Opatije oziroma na … www.katarina-line.hr).
In kaj Kvarner ponuja svojim gostom?
Na Cresu so se na novo sezono temeljito pripravili, poleg povečanja prenočitvenih kapacitet so predvsem upokojenci marljivo pljunili v roke in svoje plaže do potankosti očistili. Gostom se tako letos ni bati, da bi se med nastavljanjem soncu zapletli v plastiko ali kak podoben nebodigatreba. Poleg številnih naravnih znamenitosti in etnoloških con pa se na tem „ovčjem“ otoku nahaja tudi pravi ekološki biser. Vransko jezero, namreč, edinstveni zaščiteni rezervat beloglavega jastreba. Ta ptica ujeda gnezdi na tem otoku, njeni mladiči pa po letu dni ob starših otok zapustijo in poletijo naprej proti Grčiji in Španiji. Se pa zagotovo v času parjenja vsakič ponovno vrnejo na domača creška tla. Sicer pa ostaja za gurmane creška jagnjetina še vedno alfa in omega med jagnjetinami in pojem dobrega okusa. Otok Lošinj oziroma najsevernejša točka v Evropi, kjer še uspevajo limone na prostem brez vsakršne zaščite, se še zmeraj ponaša s svojo odlično klimo in bujno vegetacijo. Prav zaradi tega ugodnega podnebja se je na Malem Lošinju že ob koncu 19. stoletja razvilo znano zdravilišče za zdravljenje dihalnih organov. Je pa Lošinj tudi pravi mali raj za vse „kačofobe“, saj tukaj kač po nekem čudnem naključju preprosto ni. Ne avtohtonih in ne tistih, ki so jih že večkrat skušali naseliti, pa revice niso uspele preživeti. Vsi ljubitelji živali pa bodo na svoj račun prišli tudi na Velikem Lošinju. Tukaj je namreč središče jadranskega projekta delfin, v katerem gre za najdaljš e in najtemeljitejše preučevanje delfinov (Tursiops truncatus) v Mediteranu do sedaj. Danes ocenjujejo, da obsega populacija lošinjsko-creških delfinov sto dvajset živali, ki pa so zaradi številnih motečih dejavnikov nevarno ogrožene. Plovila onemogočajo njihovo prosto premikanje in zvoki motorjev njihovo komunikacijo ter koordinacijo v prostoru. Tu so nato še zastrupljevalci morja (težke kovine …), ki vztrajno slabijo njihov imunski sistem in drastično vplivajo na njihovo razmnoževanje ter prekomeren ulov ribičev, ki vztrajno desetka njihove prehrambene zmožnosti. Vsi, ki bi želeli zvedeti karkoli več o delfinih ali jih nemara celo opazovati, lahko obiščejo center na Velikem Lošinju oziroma se obogatijo z informacijami o delfinih na www.plavisvijet. org.
Kar se naturizma tiče, ne gre dvomiti, da pripada primat vsekakor otoku Rabu. Tukaj je namreč temelje naturizma že leta 1938 postavil nihče drug kot angleški kralj Edvard VIII. Rab pa dandanes slovi poleg zibelke nudizma tudi kot največje jadransko zbirališče istospolno usmerjenih ljudi; njim so menda na voljo prav določene plaže. Ni pa zgolj kralj Edvard znana oseba povezana s tem otokom. Če ne širši množici, pa je vsaj prebivalcem državice San Marino zagotovo znan pred sedemnajstimi stoletji na Rabu rojeni Marin. Tega kamnoseka, kasneje svetnika, so zaradi njegovega zagretega pridiganja krščanstva izgnali iz Raba oziroma je sam pred preganjanjem pobegnil na težko dostopno goro Titan in tam zgradil cerkev, na katere temeljih je nastalo današnje mesto San Marino. S slednjim je danes Rab tudi pobraten. Je pa umetnosti ljubim očem vsekakor vredna ogleda rabska arhitektura zgodnje in poznejše romanike, tistim, ki jih samo plavanje kot oblika rekreacije ne zapolnjuje dovolj, pa je na voljo tudi priročna planinarska karta z vrisanimi številnimi možnostmi za pohajkovanje.
Prav tako se z urejenimi planinskimi turami lahko pohvali tudi največji jadranski otok Krk. Očitno namreč dandanes gostje poleg ležernega poležavanja na plaži zahtevajo še kaj več in tako so jim na tem v antiki poimenovanem Insula Aurea ali Zlatem otoku poleg planinskih poti na voljo tudi številne kolesarske steze. Ena izmed popestritev Krka je prav v centru mesta nedavno odprt svojevrsten koktejl bar-muzej. Volsonis, kot se imenuje, je zanimiv konstrukt, mešanica ostankov iz rimske dobe, na katere so naleteli pri kopanju temeljev in ki predstavljajo interier bara ter pisanih klobučkov v koktejlih. Ob obisku Krka pa ne gre pozabiti niti na njegov jugovzhodni del, na polici petdeset metrov nad morjem raztezajoč e se mestece Vrbnik. Slednje se ponaša s Klanči?, najožjo ulico na svetu, široko le štirideset centimetrov in zavidljivim številom duhovnikov in kardinalov, ki izhajajo iz tega mesta – med njimi je tudi sedanji hrvaški kardinal Josip Bozani?. Da intelektualno Vrbnik ni od muh, pove tudi krasna Vitezi?eva knjižnica in številni glagolski rokopisi. Poleg duhovnih pa nudi Vrbnik tudi drugačne, bolj prizemeljske užitke in eden izmed njih je zagotovo avtohtona Vrbnička žlahtnina, suho belo vino, s katerim si lahko gost še dodatno oplemeniti bogat morski obed.
