fbpx

Lovrenška jezera so biseri Pohorja

Izleti, Novice, Pohodništvo in gore

Na sončen dan se odpravite ven, zamenjajte sedenje za prečudovit sprehod skozi gozd in se nadihajte svežega pohorskega zraka. Lovrenška jezera so idealna lokacija, kjer lahko sprostite telo in duha ter se družinsko ali v družbi prijateljev sprehodite do razglednega stolpa. Jezera se nahajajo med Roglo in Ribniškim Pohorjem na nadmorski višini 1520 metrov. Celotna dolžina poti je 10 kilometrov (približno 2,5 ure zmerne hoje), od štarta do cilja pa “premagate” 270 metrov višinske razlike. Do jezer vodi več poti, vse pa so položne, lahke in primerne za vsakogar.

Med Lovrenškimi jezeri vodi leseno tlakovana potka. Zrak je čist in okolica je resnično mirna. Tukaj lahko človek sliši šumenje listov ali iglic na drevesih, ki je na kraju Lovrenška jezera kot pomirjujoča glasbena spremljava. Če se ustavite za dlje časa in posedite okoli katerega od jezerc, zagotovo slišite in vidite žabo, kako skoči iz enega lokvanja na drugega. Med vami sta voda in nebo, res je lepo. Več informacij o Lovrenških jezerih in drugih prelepih destinacijah, ki jih ponuja naša Slovenija, najdete na portalu Lepote Slovenije.

To je moj spomin na Lovrenška jezera. Prevladajo zelene in modre barve, sončen dan, vsake toliko pihljaj vetra. Jezera sem obiskala pozno spomladi, ko je bila narava že zbujena in pripravljena na novo obdobje v svojem ciklu, a sneg še vseeno ni čisto skopnel. V spominu imam, da smo po poti nabirali smrekove vršičke, iskali borovnice, ki jih še seveda ni bilo in dihali svež pohorski zrak. Pot ni bila zahtevna, zato so jezera primerna za čudovit družinski izlet pa tudi za pohodniško rekreacijo.

Lovrenška jezera oziroma Lovrenško jezerje, kot jih imenujejo nekateri, se nahajajo na Lovrenškem barju, ki je dolgo kilometer in široko 300 metrov. Barje se nahaja med Roglo in Ribniški Pohorjem. Govorimo o visokem barju, na katerem je narava ustvarila več majhnih jezercev oziroma barjanskih oken. Lovrenško jezerje sestavlja različno število jezerc, ki je odvisno od trajnosti stoječe vode in njenega obsega. Včasih je tam enajst jezer, spet drugič boste morda naleteli na dvaindvajset barjanskih oken. Lovrenška jezera so naravna znamenitost in ponos Pohorja, ki je zanimiva tudi za turiste. Kljub zanimanju in vedno večji obiskanosti, pa kraj ohranja svoj mir in spokoj. Res je, da lahko naletite na večje skupine obiskovalcev, vendar se večina zaveda, da so na kraju, kamor ljudje pridejo iskati mir, tišino in uživati v neokrnjeni naravi, zato na razgrajanje ne boste naleteli. Ogledate in povzpnete se lahko tudi na lesen razgledni stolp, ki so ga postavili ob najvišjem ležečem Lovrenškem jezeru in vam ponuja nepozaben razgled daleč naokrog. Pred vami ležijo kilometri dreves, ki se razprostirajo v daljavo, čudovita Lovrenška jezera in če imate res srečo, nebo brez oblačka. To je tudi čudovit kraj za fotografijo, saj lahko v objektiv zajamete celotno lepoto na Lovrenških jezerih, ki je pred vami.

Pot do Lovrenških jezer

Na Lovrenška jezera se lahko odpravite po urejeni poti. Za neizkušene pohodnike in ljudi, ki niso najbolj vešči orientacije, je to najboljša izbira, saj je potka resnično lepo urejena, označena in nezahtevna. Prihrani vam napor in živce pri iskanju prave in najhitrejše poti, vi se raje v miru posvetite naravi, jo zadihajte s polnimi pljuči. Spomnim se zgodbe znancev, ki so do Lovrenških jezer ubrali ‘bližnjico’ in do končne destinacije hodili šest ur in pol. Za primerjavo – če uberete urejeno in vodeno potko, bi morali Lovrenška jezera doseči v dobrih treh urah. Pot se začne na smučišču Rogla, se nadaljuje skozi gozd, travnike in nato po lesenih brveh vse do Lovrenškega barja. Najboljši čas za obisk Lovrenških jezer je med majem in oktobrom.

Še nekaj zanimivosti o Lovrenških jezerih. Lovrenška jezera napaja deževnica. Dotoka vode ni, zato tudi število jezer ni vedno enako. Res posebna je barva Lovrenških jezer. Ker se v njih nalaga šota, gladina vode deluje črne barve, kar daje jezerom nek skrivnostni, edinstven pridih in še bolj poudarja njihovo naravno lepoto. Šota je plast odmrlih delov rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, ampak se kopičijo. Tako se šota v Lovrenških jezercih nalaga že vrsto in vrsto let ter ustvarja edinstven izgled jezerc.

Narava na Lovrenških jezerih je res nekaj posebnega in pomembno je, da tako tudi ostane. Spodobi se, da obiskovalci na Lovrenških jezerih ne puščamo odpadkov, za seboj pospravimo, ne uničujemo okolice in zganjamo hrupa. S tem pokažemo tudi spoštljiv odnos do lepot, ki nam jih je podarila mati narava in hkrati poskrbimo, da ne vdiramo in kvarimo ekosistema Lovrenških jezer. Tak odnos je potreben tudi zato, da lahko ljudje, ki pridejo za nami, uživajo v istih lepotah, kot smo jih doživeli in izkusili sami. V naravi se sprostimo, odpočijemo in odmislimo vsakodnevne težave, zato je tudi to eden naših najljubših pobegov.

Lovrenška jezera združujejo lepoto gozda in lepoto vode, so pravi pohorski biseri. Če se odpravite raziskovati Pohorje, se nikakor ne smete pozabiti ustaviti ob njih. Morda pa vam bodo prav Lovrenška jezera tisti odločilni razlog, zakaj priti v te kraje, se z njimi pobližje spoznati, jih vzljubiti, odkrivati in jim posvetiti svoj prosti čas. V zameno boste dobili nepozabne spomine, svež zrak v pljuča, nov zagon in energijo. Ne pozabite pa tudi posneti kakšne fotografije, ki bo vaše spomine še obogatila in vas spodbudila, da se boste med te črne pohorske bisere vedno radi vračali nazaj.

 

Foto: Lepote Slovenije

 


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.