Empire State Building je oče newyorških nebotičnikov. Ni več najvišji na planetu. Ni najmodernejši. Ampak vseeno ga imajo še vedno za kralja nebotičnikov. Empire State Building. Vidiš ga, ko po peti aveniji iz Uptowna prodiraš proti Downtownu, bliže ko si štiriintrideseti ulici, večji in mogočnejši se zdi. Pod njim se počutiš majhnega; v primerjavi z njim nisi dosti večji kot mišek Jerry, ko je poslal k vragu Toma in šel obiskat bratranca v City.

Z Empire State Buildingom je bilo drugače kot z Eifflovim stolpom. Pariški Tour je potreboval skoraj dve desetletji, da so ga vzljubili. Ko so ga zgradili za svetovno razstavo 1889, je bil predmet zgražanja in posmeha; vsi so komaj čakali, da ga v skladu s prvotnim načrtom podrejo. Med sovražniki stolpa, ki je kasneje, ko so nanj namestili radijsko anteno, postal simbol Francije, je izstopal mož, ki se je vsak dan povzpel na njegov vrh, ker je bil prepričan, da je to edina točka v Parizu, od koder se stolpa ne vidi.

Empire State Building so že ob rojstvu razglašali za eno izmed čudes modernega sveta – kljub temu da je bil zgrajen v času velike gospodarske krize na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja in so ga zaradi težav z oddajanjem poslovnih prostorov, ki so bile posledica slabega gospodarskega položaja, ironično imenovali Empty (prazen) State Building…