Ljubljanica je od nekdaj povzročala težave v prestolnici ter pogosto poplavljala ljubljanske ulice in polja kmetom na Ljubljanskem barju. Legenda pravi, da v Podpeškem jezeru daleč pod zemljo prebiva strašni zmaj. Tako je ogromen, da mu glava sega pod Šmarno Goro, rep pa ima spravljen pod Krimom – ko z njim zamahne, reka poplavi Barje.

Vzroki poplav se v resnici skrivajo v barjanski ravnici, reki Ljubljanici, njenih pritokih in v visoki talni vodi na obrobnih delih Ljubljanskega barja. Na razdalji med Vrhniko in Ljubljano ima reka Ljubljanica manj kot metrski padec in s tako počasnim tokom ne more odnesti vseh voda, ki se stekajo vanjo. Po izgradnji Gruberjevega prekopa se je nivo talne vode na Ljubljanskem barju sicer znižal, a z intenzivnim izkopavanjem šote se je zopet dvignil in poplave so se vrnile. Ustavila jih ni niti bogata mreža drenažnih kanalov, ki so prepredeni po poplavni ravnici. Strokovnjaki opozarjajo, da je Ljubljansko barje izjemno kompleksen sistem, vpet v širši prostor celotnega porečja Ljubljanice in dokončne rešitve (za zdaj) še nimajo.

jest bi tut: “Proti Primorski-Notranjski:
Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki (tehnika), Soteska Pekel pri Borovnici prav tako tam nekje; je pa za tamalčke od 2. slapa naprej preveč strmo, Ljubljansko barje (botanika, arheologija), Rakov Škocjan pri Cerknici+Križna jama + Cerkniško jezero, Postojna (jama, predjamski grad), Nanos, Škocjanske jame”

Več: Ljubljanskobarje

Vir fotografij: Stockpholio