fbpx

Na dopustu brez potovalne driske

Aktualno, Potovanja

Pomembno je, da poznate dejavnike tveganja za potovalno drisko, da se vaš dopust ne spremeni v najhujšo moro.

Dolgo pričakovano poletje je tu in vse bolj, ko se približuje dopust, vse bolj se spominjamo lepih trenutkov dopusta iz prejšnjega leta. Imate že vse pripravljeno? Nove kopalke, oblačila, sončne kreme, »domača lekarna«? Vas že daje potovalna mrzlica? Ne glede na to, kje boste dopustovali, ali na jadranski obali, eksotičnih deželah, ob jezeru ali v gorah, bodite pripravljeni tudi na kaj slabega. Slabe higienske razmere, onesnažena voda, neznosna vročina in množice ljudi, ki potujejo, so dobro okolje za razvoj patogenih organizmov in okužb, ki jih spremlja t. im. potovalna driska. Zato je pomembno, da imate v kovčku osnovna zdravila, kot so zdravila proti bolečina, povišani temperaturi (analgetiki in antipiretiki) in nepogrešljive probiotike, ki so idealni za zdravljenje in preprečevanje potovalne driske.

Kaj je potovalna driska?

Driska (diareja) je vsem dobro znana. Zagotovo ima vsak človek svoj način, kako jo pozdraviti. Od kod torej ime, potovalna driska? Že ime samo pove, da se pojavi med potovanji, še posebej v države z nižjimi higienskimi standardi, kot so države Azije, Afrike, Južne Amerike in Indija. Čeprav je pojavnost driske v evropskih deželah redka, pa vas lahko doleti kjer koli in kadar koli.

Driska je znana tudi kot črevesna gripa. Po definiciji je potovalna driska, nenadno, pogosto odvajanje razredčenega, tekočega blata, ki ga običajno spremljata tudi slabost in bruhanje. V težjih primerih se pojavi tudi povišana temperatura, bolečine v trebuhu in prisotnost krvi ali sluzi v blatu. Vsi ti simptomi vam lahko pošteno zagrenijo in pokvarijo počitnice. Potovalna driska poškoduje črevesno sluznico in s tem uniči črevesno mikrobioto.

Nasvet: Nekaj dni pred potovanjem, začnite z uživanjem probiotikov, ki je odlično sredstvo za preprečevanje driske. Probiotiki vsebujejo mikroorganizme (najpogosteje Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium animalis subsp. Lactis), ki ponovno vzpostavijo ravnovesje črevesne mikrobiote. Probiotiki pomagajo v boju proti patogenim organizmom, krepijo imunski sistem in s tem pomagajo preprečiti nastanek potovalne driske.

Se sprašujete, zakaj ste ravno zdaj dobili drisko? Verjemite, nič ni naključno.

Kraj, kamor potujete, je pomemben dejavnik za nastanek potovalne driske. Zaradi časovne razlike, drugačnih podnebnih razmer, različnih ali slabših higienskih razmer, različne vrste in priprave hrane ter čistosti vode. Virusi, bakterije in zajedavci so najpogostejši povzročitelji driske, ki se zelo preprosto prenašajo s hrano, vodo in umazanimi rokami. Uživanje slabo pečene ali kuhane hrane, uživanje eksotične hrane ali »ulične« hrane, ki vaši prebavi ne odgovarja, lahko v organizem vnesete patogene organizme. S pitjem vode ali uživanjem ledu iz onesnaženih virov,  prav tako tvegate, da boste v telo vnesli patogene organizme. Za nastanek potovalne driske je dovolj le ena okužena oseba, z nečistimi rokami ali posoda, onesnažena hrana ali voda. S povečanim znojenjem in dotiki ust z umazanimi rokami dejansko sami okužite telo. Poleg zunanjih dejavnikov pa na nastanek potovalne driske vplivajo tudi stres, tesnoba in strah pred potovanji. Ves stres, utrujenost in pomanjkanje spanja, kot posledice poletne vročine, lahko povzročijo padec imunskega sistema, posledično pa ste bolj dovzetni za okužbe.

Virusi so najpogostejši vzrok za potovalno drisko

Potovalno drisko najpogosteje povzročijo rotavirusi, črevesni adenovirusi in Norwalk virus, večina okužb pa nastane po fekalno oralni poti. Rotavirusi in adenovirusi najpogosteje prizadenejo otroke v starosti od 6 do 24 mesecev, Norwalk virus pa najbolj starejše otroke in odrasle. Virusne okužbe se najlažje prenašajo z vodo, hrano in umazanimi rokami, v bazenih, onesnaženi vodi, plitki vodi na mestnih plažah ter toplotno neobdelani hrani.

Med glavnimi predstavniki bakterijskih okužb so različne vrste Escherichia coli, zlasti enterotoksična Escherichia coli (ETEC). Z nastajanjem enterotoksina se povzroči povečano izločanje vode iz tkiv v črevesje in posledično nastanek vodenega blata. Escherichia coli je prisotna v vodah s slabim in neustreznim čiščenjem.

Tudi, če se izogibate pitju lokalne vode iz vodovoda, pa se lahko okužite pri umivanju zob, če zobno ščetko premalo sperete, s hrano, ki jo izpirajo z lokalno vodo ali s toplotno neobdelano hrano. Drugi pogosti povzročitelji potovalne driske so shigella, salmonella, Campylobacter jejuni, Campylobacter coli, Vibrio cholerae in Aeromonas hydrophila.

Potovalna driska, povzročena s paraziti

Najpogostejši paraziti, ki so povzročitelji potovalne driske so Entamoeba histolytica, Giardia lamblia in Cryptosporidum. S tem ko prodrejo v črevesno sluznico, povzročijo splošno oslabelost, slabost, bruhanje in drisko, ki jo spremlja »bobnenje« v črevesju in želodčni krči.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

Potovalna driska v številkah

Statistični podatki kažejo, da letno zaradi potovalne driske trpi več kot dvesto milijonov ljudi, večinoma otrok in mladih v državah v razvoju. Poleg njih so prizadete tudi osebe s prizadetim imunskim sistemom ter starejše osebe, ki že trpijo zaradi bolezni prebavnega sistema ali kronične bolezni. Raziskave kažejo, da se driska pojavi pri 4 odstotkih ljudi, ki potujejo v Združene države Amerike, medtem, ko se ta odstotek poveča na 30 do 40 odstotkov pri osebah, ki potujejo v tropske in subtropske države. Ocenjuje se, da je potovalna driska v kar 70 odstotkih povzročena z virusno okužbo, ostalih 30 odstotkov pa povzročijo bakterije. Paraziti, kot povzročitelji potovalne driske, se običajno pojavijo v t. im. mešani okužbi.

Čeprav se potovalne driska običajno pojavi v blagi obliki in se pozdravi spontano, lahko privede do slabega fizičnega počutja z naknadno dehidracijo organizma in možno hospitalizacijo.

Zato je pomembno, da poznate dejavnike tveganja, da se vaš dopust ne spremeni v najhujšo moro.


Sledite nam


RSS Ustavi se!