Mlad popotnik z neizkušenim obrazom in z razkošnim nahrbtnikom na rami je prava vaba za vse vrste zmikavtov, žeparjev in prevarantov, pa tudi nasilnežev in roparjev, ki jih je v večjih mestih in turističnih krajih po vsem svetu kar precej.
Res je, da so mnoge države nevarne, res pa je tudi, da se lahko v večini primerov tatvinam in ropom čisto elegantno izognemo. Kraje so največkrat posledica nepazljivosti. Enostavno pravilo, ki se ga je treba vedno držati, je takole: če greš v nevarne kraje ali pa vnevarne predele mest, bodi slabo oblečen! Pravijo, da v Braziliji napadajo predvsem popotnike z nogavicami, saj veljajo za znak premožnosti. Nosi japonke ali sandale! V nevarna predmestja ne nosi vsega svojega denarja in ne mahaj naokrog z dragimi kamerami. S seboj imej samo take stvari, ki jih lahko pogrešaš. V civiliziranih krajih ti pa nihče nič ne more, če si dovolj pazljiv. To pa pomeni, da moraš svoje stvari neprestano imeti pred očmi ali pa se jih vsaj dotikati. Moj znanec se je samo za nekaj sekund obrnil stran od svoje torbe, ki jo je imel pred sabo na mizi. Nikoli več ni videl svojega denarja, fotoaparata z objektivi, letalske karte in potnega lista. Od takrat take stvari nosi pri sebi in pod obleko. Žeparji so pri svojemu opravilu izjemno spretni in domiselni, njihova tarča pa boš najlažje postal, kadar bo tvoja pozornost usmerjena kam drugam. Osnovna pravila, ki jih vedno upoštevaj, so: Ne razkazuj po nepotrebnem dragocenih predmetov in večjih vsot denarja! Spravljaj jih tako, da boš vedel, da se nekaj godi, kadar ti jih bo kdo hotel ukrasti! Večje bankovce vedno spravljaj tja, kjer bodo žeparjem nedostopni, roparji pa jih bodo našli le, če te bodo res temeljito pregledali. Nosi jih v plastičnem zavitku ali v majhni denarnici pod hlačami ali v notranjem žepu. Zadnji hlačni žep lahko od zunaj zašiješ in napraviš odprtino na notranji strani.Denar vedno prenašaj na dveh ali več mestih: manjše bankovce imej v ročni prtljagi, večje pa skrite pod obleko. Puščaš ga lahko tudi v nahrbtniku, kadar ga imaš pri sebi ali kadar si prepričan, da je na varnem. Na več mestih ga imej zato, da ne boš ostal čisto brez vsega, če že postaneš žrtev kraje ali pa, če izgubiš eno od denarnic.
Če gotovini ne zaupaš popolnoma, lahko s seboj vzameš tudi potovalne čeke, evročeke ali kreditno kartico. Če še nimaš pogojev za lasten plastični denar, lahko postaneš solastnik kartice enega od svojih sorodnikov. Vse dragocenosti, ki jih nosiš s seboj, pa jih ne moreš spraviti pod obleko, imej spravljene v eni torbi. Čez rame si jo obesi prek glave, nosi jo pred sabo in se jo dotikaj vsaj z eno roko. Moj sopotnik je v Palermu precej otožno opazoval svojo torbo, ki se je hitro oddaljevala na vespi, ki ga je bila pravkar prehitela. Čutil je samo lahen sunek. V torbi je bila njegova fotooprema, ves denar, potni list in vozna karta. Če nosiš priljubljeni “money belt” (denarnica, ki se nosi okrog pasu), ga nosi pod majico! Dve dekleti, ki tega nista storili, ko sta na istem potovanju zaspali na vlaku do Rima, sta se začudeni zbudili brez njega. Tudi zanju smo zbirali prostovoljne prispevke. Iz enakega razloga tudi vrečka okrog vratu ni priporočljiva; kratek rez z britvico in v gneči morda niti čutil ne boš, da je nimaš več. Med žrtvami žeparjev so najbolj zloglasne južnoameriške države – še posebno Peru. Peruanci so sicer simpatični in gostoljubni ljudje, vendar pa so kraje v Peruju pogostejše kot kjerkoli na svetu. Marsikateri popotnik svoj nahrbtnik nosi zavit v vrečevino ali celo v žičnato mrežo. Le redko boš srečal tujca, ki mu ne bi v Peruju vsaj nečesa ukradli. Repertoar tatinskih trikov je precej pester, včasih ti snamejo uro z roke ali torbo z rame in potem z njo postavljajo hitrostni rekord na kratke proge; drugič ti prerežejo nahrbtnik na cesti med potjo ali pa na polici za prtljago v avtobusu ali na vlaku, tretjič spet prerežejo samo žep. Bolj zviti pa delajo v paru: eden pritegne pozornost nase, drugi pa priteče in v trenutku odnese, kar se odnesti da, medtem ko je tvoja pozornost usmerjena drugam. Zato je treba biti pazljiv, kadar se kdo po nesreči zaleti vate, kadar kaj strese pred tabo, zlije po tebi ali pa, kadar se dva glasno spreta ali stepeta pred tabo. Včasih te tudi kdo opozori, da ti je nekdo na ramo pljunil ali stisnil šampon. Zadnji trik sem doživel tudi na lastni koži: precej resen možak mi je pokazal, da imam nekaj šampona na rami. Zvijačo sem že poznal, zato sem z obema rokama zgrabil svojo torbo in skočil nekaj korakov v stran. Ko pa sem gledal naokrog, kje je nesojeni napadalec, nisem videl nikogar sumljivega.
