Geografska lega in nekaj drobcev iz zgodovine Kuma

Prehod iz starega v novo leto je čas pričakovanj, obračunov, načrtovanja in za številne čas sprejemanja pomembnih odločitev v slogu: Po novem letu pa začnem čisto zares. Največkrat gre pri tem za večjo skrb za zdravje. Zato niso redki, ki se odločijo, da se bodo že kar na prvi januarski dan odpravili na resen pohod v zimsko naravo. Med najbolj znanimi organiziranimi pohodi v tem obdobju je novoletni pohod na Kum, ki ima že dvajsetletno tradicijo. Ste se že udeležili katerega od njih?

Geografska lega in nekaj drobcev iz zgodovine Kuma

Gozdovi in travniki ponujajo zavetje nekaterim zaščitenim rastlinam in številnim živalskim vrstam. Poleg kranjske lilije, avriklja, dišečega volčina in bodike lahko ljubitelji narave najdejo še vrsto zdravilnih rastlin. Med njimi je tudi dišavnica kumina. Po nekaterih navedbah naj bi Kum dobil svoje ime prav po njej.

Nekdaj je imela cerkev tudi poseben vhod z vzhodne strani, ki je bil pozneje zazidan. Skozenj naj bi vstopali romarji, opravili spoved in šli naprej v cerkev. Kot posebnost pri graditvi cerkve velja omeniti, da je bil kasneje na njeni zahodni strani ločeno dozidan znameniti zvonik z dvema zvonovoma. Na najvišji točki Kuma je do leta 1960 stala cerkev svetega Jošta z malim lesenim stolpičem. Kasneje je bila porušena, na tem mestu pa zdaj stoji stolp oddajnega centra. Pod sedlom med obema vrhovoma je na severni strani kapelica svete Konstancije, ki je bila pred nekaj leti obnovljena. Najbolj množičen obisk je doživljal Kum na kumsko nedeljo (zadnja v mesecu avgustu).

Že pred prvo svetovno vojno so začeli Kum obiskovati posamezni turisti, kot so takrat tudi imenovali planince. Med njimi so bili celo znameniti planinski piparji, ki so svoje doživetje s poti opisali v Planinskem vestniku že davnega leta 1896. Čeprav v tistem času na Kumu ni bilo planinskega objekta, so se tudi turisti lahko okrepčali in zasilno prenočili v mežnariji oziroma njeni depandansi. Leta 1948 so v istem objektu odprli prvo planinsko kočo. Dve leti kasneje jo je prevzelo v upravljanje novoustanovljeno planinsko društvo KUM, ki jo je z leti obnovilo in dogradilo do zdajšnjega videza.

Po stezah in kolovozih s severa – iz Zasavja so nekdaj hodili na Kum romarji. Zdaj so nekatere od teh poti že opuščene, zato pa je urejena cesta, po kateri se lahko pripeljejo blizu vrha tudi tisti, ki vzpona iz doline ne zmorejo. Najkrajši pristop na Kum je iz Podkuma, od koder je do vrha dobro uro in pol hoje. Bolj obiskane pa so poti, ki imajo izhodišče v Trbovljah (skozi Dobovec in Lontovž ali mimo Završja in skozi Čebulovo dolino), Hrastniku (mimo naselja Matica in vasi Župa in naprej po cesti Dobovec-Kum), Zidanem Mostu (čez Škratovo dolino) ali v Radečah (skozi Jelovo in vasico Cimerno). Za vzpon po njih potrebujemo od tri do štiri ure in pol hoje.

Pot na Kum iz Zidanega Mosta predstavlja posebno doživetje zlasti za mlade pohodnike in za ljudi z dobrim srcem. Kilometer od železniške postaje Zidani Most v smeri proti Hrastniku je namrec prek reke Save speljana ročna žicnica, s katero se lahko prepeljemo na kranjsko stran. Ljudem, željnim adrenalinskih užitkov, ena vožnja ponavadi ne zadostuje  Pozimi ali v deževnih dneh pot odsvetujemo, zaradi spolzkih tal in visokega vodostaja! Zato pa nudi v suhem vremenu obilo užitkov. Tudi ime Škratova dolina prebudi najmlajšim bujno domišljijo.

Lep je ta slovenski svet. Pogled proti zasneženim vršacem Kamniško-Savinjskih Alp.

Vzpon

Eden izmed izhodišč pohoda je pri savskem mostu v Trbovljah. Prvih nekaj deset metrov prehodimo po asfaltirani cesti iz Trbovelj na Dobovec. Pri smerni tabli lahko izberemo lažjo in krajšo pot, ki se v glavnem drži ceste in nas po treh urah pripelje na vrh. Lahko pa se izognemo asfaltu in pri tabli zavijemo v desno proti Završju. V prvem delu je pot precej strma. Po dobri uri hoje pridemo do kmetije Dolinšek. Od tam naprej postane pot zložnejša in nas pripelje v Čebulovo dolino, ki je del krajinskega parka Kum. Dolina je ena najlepših hribovskih dolin v Zasavju. Na koncu doline je lesen križ – razpelo. Razcepišče poti ponuja vzpon na bližnjo Kozlovo goro, markirana pot za Kum pa zavije levo v hrib. Pod Vodeno pečjo se pot skozi redek gozd vzpenja, dokler ne dosežemo ravnico Kopišce na Kalu. Tu se priključi še pot od smučarske koče v Dolu (Lontovž). Do križišča s cesto pod vrhom Kuma je še približno 40 minut. Za pot potrebujemo štiri ure hoda.

Za vrnitev v dolino priporočamo pot po cesti skozi Dobovec nazaj na izhodišče.

Nevarnosti

Večjih tehničnih težav na opisani poti ni. Upoštevati pa moramo, da je pohod v zimskem času, ko lahko vremenske razmere sicer nezahtevno pot zelo otežijo. Za označitev poti in zavarovanje vsako leto vzorno poskrbijo organizatorji pohoda iz Planinskega društva Kum.

Osebna oprema: Obutev naj bo primerno pripravljena (impregnirana), da boste čim dlje ohranili suhe in tople noge. Zelo pomembni so kakovostni podplati, ki morajo biti dobro narebričeni, da lahko preprečimo morebitne zdrse. Priporočamo gamaše. Oblačila naj bodo večslojna, da bodo bolje šcitila pred mrazom in vetrom.V nahrbtniku morajo biti rezerva topla oblačila, da lahko s preoblačenjem zadržujemo primerno raven telesne temperature. Nepogrešljiva so zaščitna očala, ker lahko sončni žarki na snežni podlagi povzročijo nemalo nevšecnosti. Ne pozabite uporabiti še zaščitne kreme za obraz in druge nezaščitene dele telesa.

• Tehnična oprema:

Priporočamo smučarske palice, ki bodo olajšale tako vzpenjanje kot varno sestopanje. Preostala oprema v nahrbtniku, naj bo podobna kot poleti. Nekaj več pozornosti namenite posodi za tekočino, ki naj zadržuje toploto. Predvsem pa ne skoparite z uživanjem tople brezalkoholne pijače (najboljše caja), ki jo nosite s seboj, saj je treba sproti nadomešcati izgubljeno telesno tekočino.

• Zemljevidi, vodniki:

– Atlas Slovenije, list 131
– Planinska karta Posavsko hribovje 1:100.000.
– Kum, Kum, le pogum!: 50 let PD Kum Trbovlje. Janez Brinar (urednik). Izdalo in založilo PD Kum Trbovlje, Trbovlje, junij 2000.

• Alternativa:

Kadar vremenske razmere dopuščajo, da lahko preživimo ves dan v naravi, si velja ogledati nekatere značilnosti Krajinskega parka Kum. Park, ki na podlagi odloka o razglasitvi obstaja od leta 1996, je bogat z naravnimi spomeniki. Omenjamo le nekatere: soteska Ribnika, Mitovški slap, Završki ceren. Ob njih pa preseneča zelo pestra flora, ki poleg paše za oči ponuja tudi dobrote v obliki gozdnih sadežev.

Obiskovalci planinskega doma na Kumu si lahko ogledajo naravoslovno zbirko, v kateri je na ogled nekaj najlepših primerkov metuljev in hrošcev s tega območja. Ljubitelji umetnosti pa lahko uživajo ob razstavljenih delih udeležencev prireditve Ex tempora art, ki se vsako poletje odvija v teh krajih.

Morda pa bo koga zanimalo, kako deluje oddajni center na Kumu. V novem 76 metrov visokem stolpu so stalno navzoči tehniki, ki skrbijo za nemoteno povezavo televizijskih in radijskih signalov med slovenskimi oddajnimi centri. Ce se predhodno najavite, vam bodo povedali marsikaj zanimivega. Morda pa bo koga zanimalo, kako deluje oddajni center na Kumu. V novem 76 metrov visokem stolpu so stalno navzoči tehniki, ki skrbijo za nemoteno povezavo televizijskih in radijskih signalov med slovenskimi oddajnimi centri. Ce se predhodno najavite, vam bodo povedali marsikaj zanimivega.

Pred udeležbo na zimskem izletu ali pohodu preverite njegovo zahtevnost! Če imate zdravstvene težave, se glede udeležbe posvetujte z osebnim zdravnikom. #izletiposloveniji