fbpx

Svazi, lepo kraljestvo z napako

Novice

“Veš za katero kraljestvo, ki bi bilo lepše? Ne. To je najlepše kraljestvo na svetu,” so odločni v Svaziju, afriški državi, kjer je stopnja okuženosti z virusom HIV 50-odstotna. Svazi: velikost Slovenije, prebivalcev: en milijon, povprečna življenjska doba: 33 let. V potovalni bibliji Lonely Planetu pa boste v okvirčku z osnovnimi podatki našli še tole […]

“Veš za katero kraljestvo, ki bi bilo lepše? Ne. To je najlepše kraljestvo na svetu,” so odločni v Svaziju, afriški državi, kjer je stopnja okuženosti z virusom HIV 50-odstotna.

Svazi: velikost Slovenije, prebivalcev: en milijon, povprečna življenjska doba: 33 let. V potovalni bibliji Lonely Planetu pa boste v okvirčku z osnovnimi podatki našli še tole – slovi po: monarhiji, kulturnih festivalih, visoki stopnji okuženosti z aidsom.

Na eni strani je Svazi navidez eden tistih redkih afriških biserov: odlična cestna infrastruktura, nobenih notranjih trenj, nobenih državljanskih vojn ali krvavih pokolonialnih obdobij (od Velike Britanije so se mirno odcepili leta 1968), relativna varnost (belcem se zadrževanje zunaj po sončnem zahodu še vseeno toplo odsvetuje) in povečini izjemno priljudni in prijazni prebivalci, ki so v kombinaciji z lepo naravo in bogato kulturo eden izmed razlogov, da je Svazi skorajda obvezen postanek za popotnika po Južni Afriki.

Namesto v šolo v sirotišnice
Kdo bi rekel, da se za večno nasmejanimi obrazi Svazijcev in njihovimi ljudskimi modrostmi o tem, kako bogastvo prinaša samo nesrečo, skriva ena najbolj tragičnih zgodb sodobne Afrike.

Svazi ima namreč najvišjo stopnjo okuženosti z virusom HIV – kar polovica prebivalstva je v državi s poraznim zdravstvenim sistemom tako rekoč obsojena na smrt. V dobrih desetih letih, od leta 1992, se je delež dvignil s 3,9 odstotka na 39 odstotkov, aids je v tem času pomoril že četrtino prebivalstva, okoli četrt milijona otrok pa je zaradi te smrtonosne bolezni ostalo sirot.

Za te zdaj skrbijo bodisi stari starši bodisi pa se zanje trudijo poskrbeti številne sirotišnice v državi. Tu otroci, oblečeni v umazane in ponošene oblekice ter obuti v razcapane čevlje, dobijo dva topla obroka na dan (uboga jušna osnova za zajtrk in omaka s “papom”, afriško belo polento, za kosilo), animirati pa se jih trudijo vidno izmučene učiteljice prostovoljke.

Stigma, imenovana HIV
Pogled na skromno učilnico v cerkvenem skladišču, v kateri se stiska skupina 20-40 otrok, od katerih so eni podhranjeni, drugi ušivi, tretji za seboj vlečejo pohabljeno nogo, skoraj vsi po vrsti pa so vročični in kašljajoči, te sprva pretrese.

A ti otroci so kljub neizmerni bedi povečini zadovoljni že s tem, da se stisnejo k tebi, ti radovedno otipavajo svetle lase ali pa vsi očarani zrejo v objektiv fotoaparata.

Za večino izmed njih so beli prostovoljci z Zahoda, ki se tu stalno izmenjavajo, najboljši približek staršev, ki jih nikdar niso poznali. Večina izmed njih ne bo šla nikdar v šolo, ker bi za to potrebovali uniformo – ta pa stane več kot šolnina.

Otroci, prihodnost vsakega naroda? Svazi bi znal biti izjema, če se ne zgodi kak dramatični, urgentni preobrat. A za zdaj nič ne kaže na to. Svazijska družba je kljub vsemu precej tradicionalna in konservativna in starši otrok, denimo, sploh nočejo testirati za HIV, ker se bojijo stigme in izobčenosti iz družbe, ki jo “kuga 20. stoletja” prinaša s seboj.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.