Grški otok Zakintos leži v južnem delu Jonskega morja v Sredozemlju. Ime je dobil po sinu trojanskega kralja Dardanusa. Prve zapise o otoku najdemo že v Homerjevi Ilijadi, zgodovinsko gledano pa ga je prvi osvojil kralj sosednjega otoka Kefalonije – Arkeizija. Njemu so sledili še drugi veliki osvajalci, med drugim Odisej, Rimljani, v srednjem veku Bizantinci, v 13. stoletju Benečani, ki so otok ubranili pred otomansko oblastjo in na njem pustili močan italijanski vpliv. V 19. stoletju otok pride pod oblast novonastale Grčije, ki ji vlada še danes.
Otok je geografsko gledano zelo razgiban. Na jugu se raztezajo dolge ravnine, na severu gorovje z najvišjim vrhom Vrahionas, zahod pa je posejan z visokimi kamnitimi pečinami. Zaradi prijetnega sredozemskega podnebja, na otoku uspevajo oljke, grozdje in citrusi. Zaradi svoje široke ponudbe je primeren tako za turiste željne zabave pozno v noč kot za obiskovalce, ki si želijo počitka, dolgih sprehodov po peščenih plažah, potapljanja in okušanja morskih specialitet v eni izmed številnih tavern.
tinca: “Otok je obvladljivo velik (priporočam najem motorja ali skuterja) in kar precej zelen. Najbolj znan je po gnezdenju morskih želv (kareta kareta) ki v juliju prihajajo odlagat jajca na 6kilometrsko peščeno plažo v Laganasu. Mi smo letovali v juniju, tako da jih še ni bilo. Laganas je tipičen grški turističen kraj, narejen predvsem za Angleže, ki so pred leti tam tudi prevladovali. Gre v bistvu za skupek vzporednih ulic, ki se vse končajo na peščeni (mivka) plaži. Če ste bolj mirne sorte predlagam najem sobe ali studia malce bolj stran od glavne ulice, kjer cocktail bari divje živijo do jutra. Zakyntos je tudi otok, na katerem je tudi tisti najbolj znani zaliv z grških razglednic (visoke stene, bel pesek, ladijska razbitina, turkizno morje). Do Ship Wreck Baya se pride samo po morju z organiziranimi ladjicami, če pa si malce bolj avanturistično razpoložen in najameš kros motor si lahko zadevo ogledaš z vrtoglave višine pečin nad zalivom. Na splošno je zunanja stran otoka pečinasta, le tu in tam so fantastični majhni zalivčki, primerni za kopanje in pivo (povsod je vsaj minimalna gostinska ponudba), le ceste do tja so divje strme, gramozaste ali nazobčano betonirane. So pa te plažice vredne truda, saj so menda nekaj najlepšega kar sem videla na grških otokih. Glavno mesto ni kaj posebnega, vozi pa večkrat na dan trajekt na celino, kjer je v razumni razdalji (cca 40 km, če se prav spomnim) kraj Olympia, kjer prižigajo olimpijski ogenj, ter še nekaj drugih znamenitosti.”
Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio
