Ko spremljam pogovore med ljudmi, pogosto slišim tarnanje, kako je naporno in težko, da nimajo energije za nič, kako slabo spijo, se zbujajo bolj utrujeni, kot so šli spat, kdo bo to zdržal in kam vse to pelje. Nič kaj optimistično ne zvenijo. Ko si psihično slabo, nimaš upanja, da kdaj res bo bolje ali celo, da obstaja druga pot, zato je to na nek način tudi razumljivo.

Življenje ni bilo ne vem kako prizanesljivo do mene. Imela sem veliko življenjskih preizkušenj že v otroštvu in mladostniških letih, zato sem na meji v odraslost, ko naj bi šele zares zaživela v svoji družini, bila od vsega že precej utrujena in brez energije za nadaljevanje življenja.

Dobro razumem vse, ki izgubljajo moč in se borijo, da preživijo vsak dan znova.

Vem, kako je, ko iščeš možne vzroke, zakaj se počutiš tako slabo in se naslanjaš na vsako minimalno upanje, da se bo nekaj spremenilo.

V iskanju rešitve kupuješ posebne vzmetnice, ješ različna prehranska dopolnila, obiskuješ seminarje, bereš navdihujoče knjige, gledaš motivacijske govore, hodiš na posebne energetske vadbe, poskusila si že vse tehnike dihanja in meditacije, se zatekla k zdravniku in za vsak primer še bioenergetiku, pravzaprav kar k dvema in še enemu šamanu, nameščaš zaščitne ploščice, si pred ločitvijo, ker je partner deloholik in tašča čustveni vampir. Gledaš otroka in upaš, da boš našla moč ter ga spravila vsaj do kruha, potem pa boš končno lahko izpregla in … crknila od napora.

Vem, kako je biti tam in kako brezupno je vse to iskanje sredstva, ki bo pomagalo. In po vsem, kar sem dala skozi lahko rečem, da to sredstvo ne obstaja. Oziroma obstaja, ampak ne vemo, katero to je. Vsaj ne, dokler ne poskusimo čisto vseh in na koncu spoznamo recept za sebe. Najdba sredstva čudežno sovpada s trenutkom, ko se odločiš, da tako ne gre več in boš stvari vzela v svoje roke.

Ko vzameš uzde v svoje roke, zajahaš svojega konja in greš na svojo pot

Življenje nas tepe in preizkuša toliko časa, dokler mi to trpimo. Saj ne, da nas v resnici potem neha preizkušati, vendar preizkušnje ne doživljamo več kot kazen in napako v sistemu, ampak kot priložnost, da zajamemo nov zrak in še bolj napnemo krila.

Srečo sem imela, da me je nekega dne življenje popolnoma zlomilo. Prišlo je kot posledica več letnih nerešenih situacij, ki so se kopičile. Izhajale so iz moje primarne in sekundarne družine, bile so tudi posledica poslovnih odločitev in izbire prijateljev. Ko se je zrušilo vse, sem šele dobila priložnost, da jih postavim na novo. Začela sem od temeljev.

Od tega so minila 4 leta in danes lahko rečem, da sem hvaležna za prehojeno pot. Iz svoje osebne izkušnje bi rada delila svoj nasvet.

5 razlogov, zakaj se zjutraj zbujate utrujeni in brez energije

1. Zdravstvene težave – pri osebnem zdravniku preverite, ali je z vašim zdravjem na splošno vse v redu. Stalni prehladi, povišana temperatura, odstopanja v krvni sliki, prekomerna utrujenost in bolečine, lahko imajo vzrok v nepravilnem delovanju telesa in nakazujejo na bolezen. Lahko pa so samo znak, ki se prekomerno izčrpavate. V vsakem primeru preverite in ukrepajte. Nihče drug ne bo namesto vas.
2. Ni dovolj spanja in počitka – spanje je čas regeneracije telesa. Neizogibno in znanstveno potrjeno je najmočnejši element varovanja zdravja. Se spomnite reka: “Spanec je boljši kot žganec.?”
   Ponoči se telo umiri, možgani predelajo informacije, hormoni se uravnovesijo, mišice sprostijo … Ampak vse to samo, če v posteljo odidete dovolj zgodaj (priporočajo do 22. ure), imate ustrezen prostor za počitek (nekoliko nižja temperatura, npr. 18 st, brez motenj, kot so mobitel, TV, glasba, tema v prostoru, primerno ležišče), spite dovolj dolgo (priporočeno 8 ur) in da zaspite sproščeni. Če temu ni tako, potem si delate škodo in v najkrajšem možnem času začnite odpravljati okoliščine, ki vam kratijo spanec.
   Če ste preko dneva utrujeni, počivajte! Pozabite na slabo vest, če se uležete k počitku tudi podnevi. Sploh pozimi nas telo kar kliče k počitku. Ne bodite tako nespametni kot sem bila in so številne druge (predvsem) ženske.
3. Neprilagojena prehrana – prehrana, ki je uravnotežena, zmerno zdrava in ustreza vašemu načinu življenja, je poleg sonca in narave vaš vir energije. Sama pri smernicah strokovnjakov kar precej grešim, zato predlagam, da več o tem preberete na drugem naslovu, vendar neizpodbitno pa je, da je prehrana zelo pomembna.
4. Premalo ali neustrezno gibanje – obstaja cela znanost in skoraj neskončno število informativnih vsebin o gibanju, vadbi, rekreativnih športih ter o pomenu vsega tega. Opozorila bi le na to, da vsaka vadba, ki jo izberete, naj bi po namenu pomagala pri tem, da boste bolj ustvarjalni, sporočeni, mirni, zadovoljni, krepki, gibki, pozitivni, polni energije. Če ste, nasprotno od tega, bolj utrujeni, vas boli in zateguje, to ni prava vadba za vas. Ne glede na njeno popularnost v družbi, jo preskočite in pojdite raje na sprehod. Najbolje v gozd. Če nimate te možnosti pa vsaj v bližino reke, trave, zemlje, dreves … skratka čimbolj v bližino naravnih elementov.
5. Pomanjkliva mentalna higiena – o tem v zadnjem času morda nekoliko več slišimo. Pomembna je tako, kot je pomembno redno umivanje zob, tuširanje in menjava nogavic. Mentalna higiena nam zagotavlja čiste in jasne misli, veder pogled na življenjske okoliščine, sposobnost prilaganja na situacije, ki jih ne moremo spremeniti in zdrav odziv nanje. Nosi nam prepotrebno stabilnost in notranji mir.
   Mentalna higiena od nas zahteva, da smo disciplinirani pri nadzorovanju svojih misli, zavestni pri svojih reakcijah in ljubeči do sebe, ko se vse ne izteče, kot smo pričakovali. Od nas zahteva realni pogled na življenje, ki nosi rahlo optimistično naravnanost.
   Mentalno higieno ohranjamo z življenjem v trenutku, ozaveščanjem lastnih misli, prepoznavanjem telesnih in čustvenih odzivov ter razumevanjem, da smo del širše celote in zato tudi ne bomo vsega mogli razumeti.
   Da bi ohranili mentalno higieno je pomembno, s kom se družimo, kaj poslušamo in beremo, kakšne gibalne vaje izvajamo in kakšen je naš odnos do sebe, narave in sočloveka.

Zdaj smo odprli števila vprašanja in potrebno bi bilo naslednjih nekaj tisoč vrstic, da bi razdelali naprej vsako od zgoraj omenjenih področij, dejavnikov tveganja in možnih rešitvah. Pojdimo skupaj na raziskovanje.

Zapisala: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del, mag. posl. znan., raziskovalka družbene harmonije in osebnega ravnotežja