fbpx

Najlepše katedrale na Jadranu: katedrala v Dubrovniku

Mesta, Obale, Zanimivosti

Po lokalni legendi je bila prva cerkev (na njenih temeljih je bila kasneje zgrajena katedrala) zgrajena kot darilo Richarda Levjesrčnega, ki je, ko se je vračal s Križarskega pohoda, doživel brodolom pred Dubrovnikom.

Da bi se izognil smrti, se je odločil darovati denar za izgradnjo cerkve. Od te zgradbe je po katastrofalnem potresu ostalo zelo malo, zato se je v 17. stoletju pričela gradnja baročne bazilike s kupolo. Notranjost cerkve je okrašena s slikami italijanskega mojstra Raffaelove šole, na glavnem oltarju pa je znamenito Tizianovo delo. Zakladnica katedrale je bila do katastrofalnega potresa med najbogatejšimi v Evropi, do danes pa se je ohranila relikvija v obliki roke ter dela dubrovniških zlatarjev iz 11. in 12.stoletja.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Klavdija M. Belina: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Želim si... Zbujati se v prijazen svet. Svet, kjer so nasmehi pristni in kjer je biti prijazen prav in lepo, v svet kjer je človek človeku Človek.
  • Jana: Zavedam se, da me pomoč drugim osrečuje, znam tudi sama hvaležno sprejemati pomoč.
    Zavestno širim pozitivno energijo dalje. Dragi bralci poskusite tudi vi in nikoli več v vaših srcih ne bo praznine, izpolnjeni boste z ljubeznijo, veseljem, zdravjem in mirom. Jana
  • Ko se obdarujemo, zmagujemo
    V nepredvidljivih časih se ceni vsaka priložnost, ki nas spomni na lepe stvari v naših življenjih. Ena od teh priložnosti so vsekakor tudi obdarovanja, ki bodo v prihajajočih prazničnih dneh nudila pomembno podporo.
  • Irena Potočar Papež: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Irena Potočar Papež je predavateljica, motivacijska govornica, vztrajna iskalka lepega in dobrega v vseh stvareh in ljudeh, ustvarjalka izobraževalnih dogodkov, pletilka zapisanih in izgovorjenih besed, radovedna učenka in potrpežljiva učiteljica vsak dan vsepovsod, hčerka, žena in mama, povezovalka pozitivnih energij, spodbujevalka spečih potencialov v ljudeh, plesalka na odru življenja v svojem edinstvenem ritmu.
  • Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.
    Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. […]