fbpx

Od turistov (za zdaj še) pozabljeni raj: MOZAMBIK

Novice

»Mzunguuu, azuuunguuu, mzuuunguuu …« glasovi kopice otrok ob cesti sredi afriške divjine z blatnimi kočami in ogromnimi večstoletnimi baobabi za kuliso odmevajo za mano. Pravkar sem brez večjih težav prečkal državno mejo in se s polno otovorjenim kolesom znašel v nekdanji Portugalski vzhodni Afriki, Mozambiku. Mozambik ima bogato, a zelo kruto preteklost. Portugalsko osvajanje in […]

»Mzunguuu, azuuunguuu, mzuuunguuu …« glasovi kopice otrok ob cesti sredi afriške divjine z blatnimi kočami in ogromnimi večstoletnimi baobabi za kuliso odmevajo za mano. Pravkar sem brez večjih težav prečkal državno mejo in se s polno otovorjenim kolesom znašel v nekdanji Portugalski vzhodni Afriki, Mozambiku.

Mozambik ima bogato, a zelo kruto preteklost. Portugalsko osvajanje in trgovina s sužnji v srednjem veku, skoraj dve desetletji trajajoča državljanska vojna, številne žrtve zaradi neeksplodiranih min in obubožano prebivalstvo sestavljajo mozaik mračnejšega dela mozambiške preteklosti. A vendarle danes vse ni več tako črno … pravzaprav se Mozambik prebuja iz temačnih sanj.

Les predstavlja pomembno izvozno panogo osrednjega in severnega Mozambika.

Afriško državo z najdaljšo obalo ob Indijskem oceanu so raziskovali že arabski trgovci od 8. stoletja naprej, ko so širili svoj trgovski imperij ter pri tem ustanavljali prve naselbine; tako so ustanovili večino današnjih obalnih mest. Kasneje so bile težave s Turki na Bližnjem vzhodu ter oteženo trgovanje z Indijo poglavitni vzrok, da so se evropske pomorske trgovske velesile v srednjem veku odločile najti alternativo do tedaj poznanim potem do Indije. Tako je bil Vasco da Gama prvi zahodnjak, ki je leta 1498 obplul Rt dobrega upanja ter nadaljeval pot ob vzhodni afriški obali ter v Mozambiku od Arabcev prevzel primat nad trgovino s slonovino in zlatom.

V 18. stoletju pa je postala najbolj dobičkonosen posel trgovina s sužnji. Neuradni podatki govorijo o približno milijonu afriških sužnjev, ki so skozi mozambiška pristanišča odšli kruti usodi naproti. V 19. stoletju so portugalska podjetja pričela izkoriščati naravne dobrine in zgradila večino cestne in druge infrastrukture.

 


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]
  • SLIKOVITO z Nomi Hrast
    Zdi se, da počasi prehajamo nazaj na stare tirnice življenja, pa vendar vsakega izmed nas v mislih spremljajo skrbi in tegobe, ki so povezane s trenutno situacijo.