Biser največjega slovenskega narodnega parka
Dolina Triglavskih jezer je najstarejši znani del Triglavskega narodnega parka. Območje, ki sega na severu od Kanjavca in Vršaca, na vzhodu omejuje greben Zelnaric in Tičaric, na zahodu pa razbrazdan greben Lepega Špičja. Zgornja ravnica pod Prehodavci z Rjavim jezerom, Mlako v Laštah in Jezerom pod Vršacem se mimo Zelenega jezera spusti v osrednji, dolinski del mimo Jezera v ledvicah do Močivca in Dvojnega jezera ter se na koncu Lopučniške doline pod Stadorjem zaključi s skrivnostnim Črnim jezerom nad steno Komarče. Zvrhan koš nenavadnih imen, ki vabijo radovednega popotnika na potep ali izlet!
Planina pri jezeru se nam je po hoji skozi gozd nad Bohinjskim jezerom odprla kot med prsti razprta dlan. Sin Štef je zadnji del poti nestrpno spraševal mimoidoče, koliko še moramo prehoditi, preden bomo prišli do našega prvega današnjega cilja. Potem smo na klopi ob planinskem domu obsedeli brez besed. Zaokrožen amfiteater pastirskih stanov na razgibanem pašniku na jugu omejuje skalna stena, na zahodu pa se spušča v jezero, ki leži tako mirno in spokojno, da lepote ni mogoče opisati samo z nekaj besedami. Vendar je vse to bil šele uvod. Pot je po kolovozu med macesni zavila navzgor. Mimo planine Dedno polje smo po razgibanem terenu odšli naprej, dokler se nam ne odpre razgled. Planota Komne, zimskega turno-smučarskega raja se razteza v daljave, v soncu pa se blešči streha oddaljenega planinskega doma. Pot je zarezana v strmo pobočje. Po valovitem terenu med morjem trav in rož naposled nestrpni zagledamo Dvojno jezero in se nazadnje ustavimo šele pri Koči pri Triglavskih jezerih. Celotno dolino Triglavskih jezer je skupina mož prvič uradno prehodila šele leta 1809. Področje, ki zavzema južno polovico vzhodnega dela Julijskih Alp, je bilo z zakonom zaščiteno že leta 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park, neposredni predhodnik današnjega TNP. Skozi dolino vodijo številne označene planinske poti, ogled pa lahko združimo tudi z obiskom Triglava (2864 metrov). Dolina Triglavskih jezer je veljala že od nekdaj za enega najlepših predelov Julijskih Alp. Zraven jezer je v dolini še veliko zanimivosti. Tako kot celotne Julijske Alpe je tudi Dolina sedmerih jezer zgrajena iz apnenčastih kamnin. V rdečkastih jurskih apnencih lahko z malo sreče najdemo lepe, do 20 centimetrov velike ostanke lupin amonitov.
Komur ni do iskanja po razbitih skalah, si lahko ogleda lepo ohranjeno lupino omenjenega glavonožca kar v kamnu vzhodne stene Koče na Triglavskih jezerih. Zraven jezer, fosilov in bohotnega rastlinja je zanimiv tudi živalski svet. Na višjih poteh bomo mogoče srečali gamse, vse manj plašni pa so tudi alpski svizci. Če bomo imeli srečo, si jih bomo lahko ogledali že zelo od blizu
Zanimivosti v bližini in možnosti rekreacije:
Možnosti za izlete na kolesu ali peš so neomejene! TNP in Bohinj ponujata marsikaj tudi zahtevnemu obiskovalcu, vsi pa se moramo zaradi naravovarstvenih omejitev podrediti skrbi za okolje. Poleti je zelo živahno v vodi za plavanje, čolnarjenje, deskanje in jadranje je najbolj primerno Bohinjsko jezero. V soteskanju in hidrospeedu se lahko preizkusimo v soteskah Mostnice in Grmečice, nebo pa je v lepem vremenu polno kupol jadralnih padal. Športnim plezalcem so na voljo bližnja plezališča, pa tudi ribiči in kajakaši pridejo na svoj račun v Savi Bohinjki. Slap Savica, slap Grmečica, Mostnica in sprehodi do vojaškega pokopališča pa bodo navdušili manj zahtevne turiste, ki si radi ogledajo tudi Planšarski muzej, slikovito vasico Studor, Pantzovo žičnico, Godčev muzej in številne cerkve …
Sledite nam
Najbolj brano
Oznake
Priporočljiva literatura:
Peter Firbas: Gorenjska – gorsko kolesarski vodnik,
Urška in Andrej Stritar: Z otroki v gore,
Tine Mihelič: Bohinjske gore, Naravne znamenitosti Slovenije (vse iz založbe Sidarta),
Vsa slovenska jezera (DZS)
itd. …
Uporabni zemljevidi:
Triglav 1:25.000, Bohinj 1:25.000,
Julijske Alpe, vzhodni del 1:50.000
