fbpx

Afriška gostoljubnost

Potopisi

Razen na glavnih ulicah Lomeja, glavnega mesta Toga, sem v tej deželi včasih dobila občutek, da se je čas ustavil…

Ljudje so se počasi sprehajali po zaprašenih ulicah, v manjših krajih skorajda ni bilo avtomobilov.

Čakanje

Na meji sem izpolnila obrazec in spet dolgo čakala, da sem prišla na vrsto. Potem je uradnik iz predala eno za drugo položil na mizo štiri štampiljke. Nekaj je napisal na obrazec, dodal žige ter vse štampiljke lepo pospravil nazaj v predal in z mojim potnim listom v roki izginil v notranjost stavbe. Čez nekaj minut se je vrnil, se usedel za leseno mizo, ki je stala pred pisarno, in z resnim obrazom nadaljeval svoje delo, ter ponovil postopek
Potrpežljivo sem opazovala vse dogajanje, se le nebogljeno nasmihala in napeto pričakovala trenutek, ko bo uradnik zahteval plačilo. Vnaprej so me namreč mnogokrat opozorili, da bom brez dodatnega plačila zelo težko prečkala mejo.

Dekleta in žene so prav občudujoče in presenetljivo urejene glede na pripomočke in razmere, ki so jim na voljo.

Togo

Togo je majhna država v obliki ozkega pasu med Gano in Beninom. Obalni del Toga je bil – tako kot v sosednjih deželah – že zgodaj znan po trgovanju s sužnji. Od 17. do 19. stoletja je zahodni del države pripadal zdajšnji Gani, vzhodni del pa Dahomeju (zdajšnji Benin). Konec 19. stoletja je Togo postal nemški protektorat, leta 1922 pa sta si prevlado nad posameznimi območji države razdelili Francija in Velika Britanija. Po drugi svetovni vojni se je prebivalstvo v britanskem delu s plebiscitom opredelilo za združitev z Gano, francoski del pa za avtonomno republiko v okviru Francoske skupnosti. Neodvisnost so dosegli leta 1960, vendar so se politični udari nadaljevali.

Lomej

Kar nekaj dni sem se potikala po Lomeju, ki se ponaša z dolgo peščeno obalo in je prizorišče družabnega življenja. Tam igrajo nogomet, prirejajo koncerte, ob nedeljah zjutraj perejo perilo, na žalost pa je plaža tudi prostor za odlaganje smeti in nekatere predele domačini uporabljajo kot javno stranišče.

Vudujska tržnica

Na jugu Toga je pogost vudu, tradicionalna religija, ki temelji na animističnem dojemanju sveta. Ljudje verjamejo v duhove prednikov, ki se med izvajanjem obredov naselijo v telesa posameznikov, ki med plesom padejo v trans. Na tak način ljudje vstopijo v stik z duhovi prednikov in jih lahko prosijo za nasvet. Tako kot vse druge obrede tudi vudujskega spremljajo bobnanje in ples ter hrana in pijača za vse prisotne. Pomemben del obreda je žrtvovanje živali.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.
  • Zaveza Sloveniji: prostor za odprto komunikacijo
    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podprlo javno pobudo, saj pristna in odprta komunikacija v praksi pomeni pogoje za uresničevanje strateških usmeritev ministrstva in Vlade pri uresničevanju svojih ciljev.
  • Kako utišati glas notranjega kritika
    Vsi imamo notranjega kritika. To je glas znotraj nas, ki nam šepeta, da nismo dovolj pametni, močni, sposobni, talentirani, privlačni, izobraženi. S tem prebuja dvom in nezaupanje v naše moči in sposobnosti. Del nas je prepričan, da nas ta glas varuje, zato mu verjamemo. Vendar notranjega kritika lahko tudi utišamo!