fbpx

Zgodovina Bleda

Aktualno, Izleti, Mesta

Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. V zgodovinsko obdobje je Bled stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II

Zgodovina Bleda

Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času Ilirskih provinc je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del Dravske banovine. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale (Arnold Rikli, dinastija Karađorđević, Tito, itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854).

Bled drsalci

Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870. Po prvi svetovni vojni se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Hitri turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.

Kulturna dediščina-Blejski grad

V zgodovinsko obdobje je Bled stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je posestvo Bled podaril briksenski škofiji, škofu Albuinu. Po času omembe spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem. Briksenski škofje so na Bled prihajali redko, zato so gospostva sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali, do leta 1349 vitezi Blejski. Kasneje je Rodbina Kreigh gospodarila na Bledu skoraj 200 let (1368–1558). Zaradi kratenja pravic kmetom in grobega ravnanja s tlačani so se tudi blejski kmetje leta 1515 pridružili vseslovenskem puntu.

bled-jesen

Foto: wikimedia

Za Kreighi in njihovimi sorodniki Turni je 1558 prevzel zakupništvo sloviti junak iz turških bojev baron Herbard Auersperg (Turjaški). Ker pa je bil protestant, je moral grad kmalu zapustiti in prepustit v upravljanje svojim katoliškim kolegom. Vse do Napoleonovih Ilirskih provinc je bil v lasti različnih škofov, ki so jih določale oblasti.
Lastnik Jeseniške železarne, Viktor Raurd je leta 1858 kupil Blejski grad in ga čez 13 let prodal Kranjski odškodninski družbi. Sedaj je v lasti države. Upravlja ga Zavod za kulturo Bled. Grad sta prizadela dva potresa, leta 1511, in leta 1690. Ostal je ohranjen njegov gotski fortifikacijski sistem.

Toplice Hotel

foto: slovenia.info

Bled danes

Blejski grad je grad na strmi pečini, ki se dviga 139 m nad gladino Blejskega jezera pri Bledu. Dolga stoletja je bil sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije, zdaj pa je ena največjih kulturnih in turističnih znamenitosti Slovenije. Kaj o Bledu menijo uporabniki portala?


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.