fbpx

Katalonske prestolnice: CASA MILA

Mesta, Zanimivosti

Prebivalci Barcelone Gaudíja v začetku njegovega ustvarjalnega obdobja niso sprejeli odprtih rok. Leta 1910 so meščani prvič zagledali stavbo, imenovano Casa Mila. In bili so šokirani.

To je bilo za tisti čas in okus čez vsako mero dobrega okusa. Vogalna hiša na eni najboljših lokacij v novi mestni četrti je bila s svojim vijugastim pročeljem ljudem v sramoto. Bila je tako drugačna od vseh drugih hiš in je izstopala kot črna ovca. Njena streha je polna “čudno” oblikovanih dimnikov in zračnikov,  ki kot nadzemeljske pošasti štrlijo v nebo.

Balkoni te nenavadne hiše so okrašeni z ograjo iz kovanega železa, vhodi in okna pa spominjajo na votline, ki jih morje izdolbe v skalo.

Casa Mila je dobila najrazličnejše vzdevke, med najpogostejšimi je bil “La Pedrera” – kar pomeni kamnolom. Leta 1926 se je Gaudí smrtno ponesrečil, lastniki Casa Mile pa so poravnali ukrivljene stebre in razprodali notranjo opremo stanovanj, ki jo je predvidel Gaudí.

Caso Milo in druge arhitekturne dosežke so ponovno odkrili šele japonski turisti. Zdaj je nad arhitekturnim biserom Katalonije budna straža, Barcelona pa se tudi z Gaudíjevo pomočjo predstavlja kot oblikovalsko središče Španije.

Do Casa Mile vas pripelje podzemna železnica: Passeig de Gracia ali avtobus številka 100 (postajališče 2). Odprto: vodstva samo od torka do sobote ob 10.00, 11.00, 12.00 in 13.00., zaprto v nedeljo, ponedeljek in med prazniki.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.