Sv. Štefan je v vlogi zaveznika živine zamenjal slovenskega boga Velesa ali Volosa. Žrtvovanje konj je bilo nekoč gotovo glavno obredno opravilo na Velesov praznik. Štefanji dan je prevzel in pokristjanil del tega starega obredja in ga ohranil skoraj do današnjih dni v obliki raznih šeg, kot so: ježa v cerkev na okrašenih konjih, vožnja z vozmi v vaško okolico, blagoslov konj pred cerkvijo, “ofer” – darovanje lesenih voščenih konjičkov cerkvi, trosenje blagoslovljene soli, vode in ovsa, obhodi svetoštefanskih kolednikov itd.

Forum: “Dan po božiču, 26. decembra goduje sveti Štefan, zavetnik konj. Bil je diakon v Jeruzalemu. Velja za krščanskega zavetnika konj in ostale živine. Sv. Štefan je po vsej verjetnosti postal zavetnik konj in živine nasploh, ker je nadomestil prastaro božanstvo, ki je starim ljudstvom varovalo to kar je imelo v njihovem življenju velik pomen-konje in ostalo živino. Ljudsko izročilo pripisuje sv. Štefanu čudežno moč, saj je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, da je ta pokleknil predenj. To zavetništvo je potem rodilo vrsto značilnih šeg povezanih s svetnikom, od katerih se jih je komaj kaj ohranilo v današnji čas. Med njimi sta blagoslov vode in soli, oboje pa ima še danes tesno povezavo z zemljo in živino. Da ima blagoslov konj resnično dolgo tradicijo priča rokopis iz 10. stoletja, ki je nastal v nemškem mestecu Trierju. O imenitnih slavnostnih obredih ob blagoslovu konj na slovenskem priča tudi Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske. Tako izvemo, da je blagoslov takrat potekal v vseh tedanjih slovenskih pokrajinah, nekje bolj, drugje manj množično. Lastniki so konje za ta praznik še posebej očedili, saj so se z urejenostjo konja lahko na blagoslovu bahali hkrati pa so tudi tekmovali v urejenosti.”

Na Štefanji dan so kmetje blagoslovljeno sol dajali živini, da bi ostala zdrava, z njo so potresli polja, da bi jih obvarovali pred nevihto, nekaj blagoslovljeno soli pa so shranili za zdravilo. Tudi blagoslovljeno Štefanovo vodo so naši kmetje nekoč spravljali, da je bila pri roki, ko je bilo treba odvrniti neurje.

vir: Dušica Kunaver

Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje

Med domačimi živalmi so v življenju starosvetne slovenske vasi imeli petelin, kokoš in piščanci nadvse pomembno mesto. Bili so prisotni v številnih šegah, ki so uravnavale tok življenja, ki se dolga stoletja ni spreminjalo. Tako je bila cela družina v tesni povezavi z domačimi živalmi dolga stoletja vključena v vsakdanjik in praznik življenja, ki je potekalo po nepisanih, vendar strogo spoštovanih pravilih. Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje. Njuna prisotnost je bila zato obvezna ob vseh največjih praznikih življenjskega in letnega kroga. »Vrhunec« vsakega praznika se dogaja za mizo, pa naj bo to novo leto, pust, velika noč, martinovo in božič ali delovni prazniki po končani žetvi, košnji, trgatvi ali pa hišni praznik ob ženitvi sina ali možitvi hčere.

 #SpostujemoTradicijo z Dušico Kunaver

Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo, ki se prepletata v poslanstvu Perutnine Ptuj, slednja v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver na sodoben način širi bogastvo naše ljudske dediščine mlajšim generacijam (od slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. K deljenju in širjenju ljudskega izročila so povabili tudi naše uredništvo in Anjo Oman, znano družinsko blogerko (Mamina Maza).

Sledite nam

Najbolj brano

• Top 10 znamenitosti v Beogradu
• Najlepše plaže v Albaniji
• Poceni in doživeta družinska pot v zagrebški živalski vrt
• Monošter v Slovenskem Porabju

Oznake

#decembrska #drugdrugemudarilo #semjutranja Afrika Avstralija Avstralija, Oceanija Avstrija Azija Belgija Bled Brazilija družina Egipt Evropa Francija Grčija Hrvaška Indija Italija izlet Japonska Južna Amerika Kanada Kitajska morje Nemčija Nizozemska Norveška potovanje počitnice Rusija Severna Amerika Slovenija Srbija Srednji Vzhod Tajska Terme Terme Olimia Terme Tuhelj Velika Britanija Vlak Združene države Amerike Združeni arabski emirati Španija Švica

Tradicija domače reje danes

Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje –  »piščancem prijazno rejo«  –  ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice. Dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa verjamejo, da je način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

NASVET ZA RECEPT: https://www.youtube.com/watch?v=9j0lHkesB9Q